Jedro

Ker se tožnica na vabilo ni odzvala, oziroma se razgovora ni udeležila, niti ni svojega izostanka opravičila in tudi ni opravičljivih razlogov Zavodu RS za zaposlovanje sporočila v roku 8 dni po prenehanju razlogov in enako dokazov ni predložila na zahtevo zavoda, jo je toženec utemeljeno izbrisal iz evidence brezposelnih oseb.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, da se odpravita odločba tožene stranke št. ... z dne 21. 7. 2017 in odločba Zavoda RS za zaposlovanje št. ... z dne 17. 2. 2017. 2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da bi se dne 16. 1. 2017 mogla zglasiti pri svoji svetovalki A.A. na Zavodu RS za zaposlovanje B. zaradi načrtovanja in spremljanja iskanja zaposlitve. Tistega sestanka ni opravičila takoj, je pa poslala zdravstveno potrdilo z dne 23. 2. 2017 šele v pritožbenem postopku zaradi odsotnosti zobozdravnice. Svojo svetovalko je poklicala, vendar je ni bilo v pisarni. Zaradi prenehanja vodenja v evidenci brezposelnih oseb, je ostala 8 mesecev brez denarne socialne pomoči. Vsak mesec je bila opravičena do denarne socialne pomoči v višini 297,24 EUR, kar v 8 mesecih znaša 2.380,24 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi 2.522,14 EUR. Sodišče tega ni obravnavalo, čeprav ji je nastala škoda. Denarna socialna pomoč je namenjena za preživljanje. Kaj mora delati aktivni iskalec zaposlitve ji je jasno in nima nobenega pomena opravičenosti izostanka z dne 16. 1. 2017. Sodišče prve stopnje se je spuščalo le v to vprašanje, ne pa glede njene škode.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev.

5. Sodišče prve stopnje je odločilo o tožničinem tožbenem zahtevku, ki ga je tožnica na prvem naroku za glavno obravnavo dne 20. 6. 2018 postavila. Iz zapisnika je razvidno, da je tožnica uveljavljala odpravo odločbe tožene stranke št. ... z dne 21. 7. 2017 in odločbe Zavoda RS za zaposlovanje št. ... z dne 17. 2. 2017. Tožnica je v tožbi sicer navajala, da zaradi izbrisa iz evidence brezposelnih oseb ostaja brez denarne socialne pomoči, osnovnega in dodatnega zdravstvenega zavarovanja, šolnine v višini 790,00 EUR. Šele v pritožbi pa navaja, da je bila upravičena do denarne socialne pomoči mesečno 297,24 EUR, kar znaša v 8 mesecih 2.380,24 EUR oziroma skupaj z zamudnimi obrestmi 2.522,14 EUR. Vendar takšnega tožbenega zahtevka tožnica ni postavila in zato sodišče za odločanje o škodi ni imelo podlage.

6. Skladno z določbo 180. člena ZPP mora tožba obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnica opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljalo. Glede na navedeno pomeni, da določenega zahtevka ni mogoče postaviti šele v pritožbi, stranka pa mora najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke (286. člen ZPP).

7. Ker v konkretnem primeru tožnica ni postopala skladno s citiranimi določbami ZPP, neutemeljeno v pritožbi smiselno uveljavlja povrnitev škode v višini 2.522,14 EUR.

8. V tej zadevi gre za spor o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb. Sodišče prve stopnje je pravilno skladno z določbo 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 21. 7. 2017, s katero je zavrnila tožničino pritožbo, vloženo zoper prvostopno odločbo Zavoda RS za zaposlovanje št. ... z dne 17. 2. 2017. S slednjo je odločil, da se tožnica preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb, pri čemer se ta odločitev izvrši z dnem dokončnosti te odločbe. Ugotovljeno je bilo, da tožnica, ker se dne 16. 1. 2017 ni javila na vabilo zavoda, ni aktivna iskalka zaposlitve.

9. Razlogi za izbris iz evidence brezposelnih oseb so določeni v 129. členu Zakona o urejanju trga dela (Ur. l. RS, št. 80/2011 s spremembami, v nadaljevanju ZUTD). Po 9. alineji prvega odstavka 129. člena ZUTD zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih, če oseba ni aktivni iskalec zaposlitve, razen če je teh obveznosti oproščena z zaposlitvenim načrtom. Po 11. členu ZUTD se šteje, da brezposelna oseba aktivno išče zaposlitev, če se udeležuje zaposlitvenih razgovorov na vabilo delodajalca, zavoda ali drugih izvajalcev ukrepov. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah (Ur. l. RS, št. 106/2010 s spremembami, v nadaljevanju Pravilnik) v prvem odstavku 20. člena določa, da zavod v tem primeru preneha voditi brezposelno osebo v evidenci brezposelnih oseb z dnem, ko bi se morala na vabilo zglasiti na zavodu. Po 42. členu Pravilnika je način aktivnega iskanja zaposlitve tudi udeležba na zaposlitvenih razgovorih na vabilo zavoda. Obveznost aktivnega iskalca zaposlitve je torej tudi udeležba na razgovoru pri zavodu oziroma svetovalcu zavoda, namenjenim iskanju zaposlitve. Za prav takšen razgovor je šlo v konkretnem primeru dne 16. 1. 2017, ki se ga tožnica nesporno ni udeležila. Iz listinske dokumentacije izhaja, da je Zavod RS za zaposlovanje tožnici z dopisom št. ... z dne 28. 9. 2016 posredoval vabilo, da se dne 16. 1. 2017 ob 11.05 uri zglasi pri svetovalcu zaradi načrtovanja in spremljanja iskanja zaposlitve z osebnim svetovalcem. V vabilu, ki je bilo tožnici vročeno 28. 9. 2016, je bila tožnica izrecno pozvana, da v primeru, ko se na vabilo iz opravičenih razlogov ne bo mogla odzvati, to predhodno sporoči po telefonu, pisno ali na drug dogovorjen način v zaposlitvenem načrtu, najkasneje pa v roku 8 dni po prenehanju razlogov in na zahtevo zavoda predloži ustrezna dokazila.

10. Tožnica se dne 16. 1. 2017 razgovora pri svetovalki A.A. ni udeležila in tega, da se razgovora ne more udeležiti iz opravičenih razlogov, zavodu predhodno ni sporočila. Tožnica tega, da se razgovora dne 16. 1. 2017 ni mogla udeležiti iz opravičenih razlogov, ni zavodu sporočila niti v 8 dneh po prenehanju razlogov dne 19. 1. 2017, niti na poziv zavoda z dopisom z dne 2. 2. 2017, za katerega tekom postopka in enako v pritožbi, ne zatrjuje, da ga ni prejela, ni predložila dokazov, da se dne 16. 1. 2017 razgovora ni udeležila iz opravičenih razlogov. Šele v pritožbi, vloženi zoper prvostopno odločbo z dne 17. 2. 2017, s katero je bilo odločeno, da se tožnica preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb, je dne 7. 3. 2017 predložila potrdilo, izdano (kasneje šele) 23. 2. 2017. 11. Sodišče prve stopnje je štelo za dokazano, da je bila tožnica dne 16. 1. 2017 v Zagrebu zaradi sanacije zoba. Ni pa štelo za dokazano oziroma tožnici ni uspelo dokazati, da bi bila dne 16. 1. 2017 v takšnem zdravstvenem stanju, da ni mogla zavoda pravočasno obvestiti o razlogih za svojo neudeležbo na razgovoru dne 16. 1. 2017. Tožnica, tudi če bi držalo, da je zaradi bolečin težko komunicirala še dva do tri dni, ni zatrjevala, da sploh ni mogla komunicirati. Tožnica prav tako ni dokazala, da tudi na poziv Zavoda RS za zaposlovanje ni mogla predložiti dokazov za neudeležbo na razgovoru dne 16. 1. 2017. Tožnica šele v pritožbi navaja, da je bila zdravnica odsotna, vendar za svoje trditve ni predložila nobenih dokazov. Zgolj navedbe pa niso upoštevne, saj nimajo dokazne moči. Nenazadnje pa tožnica tudi ni predložila dokazov, zakaj potrdilo datira z dnem 23. 2. 2017. 12. Sodišče prve stopnje se je pravilno ukvarjalo s vprašanjem o upravičenih razlogih za neudeležbo tožnice na razgovoru in o pravočasnosti sporočila oziroma predloženih dokazov o upravičenih razlogih za izostanek na razgovoru dne 16. 1. 2017. 13. Ključnega pomena za samo odločitev je glede na določbo 129. člena ZUTD dejstvo, da se tožnica dne 16. 1. 2017 ni udeležila razgovora, na katerega je bila vabljena z vabilom z dne 28. 9. 2016. V vabilu je bila tožnica posebej opozorjena, da se jo bo v primeru, če se na vabilo iz neupravičenih razlogov ne bo odzvala štelo, da ni aktivna iskalka zaposlitve, posledično pa bo izbrisana iz evidence brezposelnih oseb. Posebej pa je bila tožnica tudi opozorjena, da v primeru, ko se na vabilo iz opravičenih razlogov ne bo mogla odzvati, da to predhodno sporoči na ustrezen način najkasneje v roku 8 dni po prenehanju razlogov ali na zahtevo zavoda predloži ustrezno dokazilo. V pozivu z dne 2. 2. 2017, da tožnica predloži dokazila, ki opravičujejo izostanek z dne 16. 1. 2017, je bila tožnica dodatno opozorjena, da v kolikor dokazil ne bo predložila, da bo Zavod RS za zaposlovanje štel, da z njimi ne razpolaga.

14. Ker se tožnica na vabilo ni odzvala, oziroma se razgovora ni udeležila, niti ni svojega izostanka opravičila in tudi ni opravičljivih razlogov Zavodu RS za zaposlovanje sporočila v roku 8 dni po prenehanju razlogov (19. 1. 2017) in enako dokazov ni predložila na zahtevo zavoda dne 2. 2. 2017, jo je toženec tudi po stališču pritožbenega sodišča utemeljeno izbrisal iz evidence brezposelnih oseb. Tožnica je sicer k pritožbi, vloženi zoper prvostopno odločbo 17. 2. 2017 predložila potrdilo z dnem 23. 2. 2017, vendar ni pojasnila, zakaj dejstev in dokazov za neudeležbo na razgovoru ni navedla že v postopku na prvi stopnji.

15. Edino navedene okoliščine so relevantne za samo odločitev glede prenehanja vodenja tožnice v evidenci brezposelnih oseb, ne pa dejanske in pravne posledice izbrisa, do katerih naj bi po tožničinih navedbah prišlo in se v pritožbi nanje posebej sklicuje. Če do takšnih posledic, konkretno do izgube denarne socialne pomoči, obveznega zdravstvenega zavarovanja in ostalo, pride, za samo odločitev glede izbrisa iz evidence brezposelnih oseb, ni odločilno. Do kakšnih posledic lahko pride, če oseba ni aktivni iskalec zaposlitve in če je izbrisana iz evidence brezposelnih oseb, se mora primarno zavedati prav brezposelna oseba in postopati skladno z obveznostmi, sprejetimi z zaposlitvenim načrtom ter določbami ZUTD ter Pravilnikom.

16. Glede na vse obrazloženo, je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo v skladu z določbo 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.