Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vložitev predloga za obnovo postopka ni pogoj za zaustavitev izvršilnega postopka, pač pa je to ena od situacij, v katerih je možen odlog izvršbe, seveda pod pogojem, da dolžnik izkaže za verjeten nastanek nenadomestljive škode.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka zavrnilo ugovora dolžnikov, v II. točki zavrnilo predloga dolžnikov za odlog izvršbe, v III. točki odločilo o povračilu nadaljnjih izvršilnih stroškov ter v IV. točki oba dolžnika oprostilo plačila sodne takse v tem izvršilnem postopku.
Proti sklepu sta se z laičnima pritožbama pritožila dolžnika. V pritožbi navajata, da prvo sodišče prehiteva čas in je zato izpodbijani sklep nepravilno postavljen in neizvršljiv. Ne moreta sprejeti pavšalnih odločitev sodišča. Sodišče prve stopnje zavrača vse njune predloge kot neutemeljene ter tako zavrača njuno pravico do pravilnega odločanja. Dolžnika vseskozi navajata dejstva, ki po njuni oceni resnično dokazujejo zmoto zastavljenega upnikovega načrta. V pravdnem postopku sta podala vse zakonsko dopustne prijeme v predmetni zadevi, zato je preuranjena trditev upnika, da je vse po zakonu. Podala sta zahtevo za obnovo postopka, ki še ni zaključena, s tem pa so izpolnjeni pogoji za zaustavitev izvršilnega postopka. Ne razumeta členov, ki jih navaja sodišče in nimata sredstev za pravnega strokovnjaka, s tem pa jima je onemogočeno pravilno in zakonito razumeti vse kar se dogaja. Vseskozi pa se navaja, da sta dolžna nekaj kar menita, da nista. Predlagata, da pritožbeno sodišče odloči, da dolžniku nista nič dolžna, s tem pa ustavi izvršbo ter da se ju oprosti vseh sodnih taks.
Pritožba ni utemeljena.
Ugovor zoper sklep o izvršbi lahko dolžnik vloži iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in ki jih primeroma našteva 1. odst. 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so pritožbene navedbe povsem pavšalne in dokazno nepodprte ter z njimi dolžnika ne moreta v ničemer izpodbiti sklepa sodišča prve stopnje, ki je pravilno zaključilo, da dejstva in dokazi, ki sta jih v ugovoru zatrjevala dolžnika, ne predstavljajo razloga, ki bi v smislu 55. člena ZIZ preprečeval izvršbo. Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnika nista izkazala temeljnega pogoja za odlog izvršbe v skladu s 1. odst. 71. člena ZIZ, in sicer nista izkazala za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo utrpela nenadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku. Vložitev predloga za obnovo postopka namreč ni pogoj za zaustavitev izvršilnega postopka, kot zmotno navajata pritožnika, pač pa je to ena od situacij, v katerih je možen odlog izvršbe, seveda pod pogojem, da dolžnik izkaže za verjeten nastanek nenadomestljive škode. Takšne škode dolžnika v ugovoru niti v pritožbi sploh nista zatrjevala.
Ker pritožba dolžnikov ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobene izmed kršitev, na katere po 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).