Jedro

Ob pravilni ugotovitvi, da tožnica in njena hči mesečno razpolagata z dohodkom, ki presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da pogoji za popolno taksno oprostitev niso podani.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožečo stranko (v nadaljevanju tožnica) delno oprostilo plačila sodne takse, in sicer za znesek 4.335,00 EUR, glede oprostitve 1.200,00 EUR pa predlog tožnice zavrnilo in ji naložilo, da sodno takso v višini 1.200,00 EUR plača v 24-tih mesečnih obrokih po 50,00 EUR.

2. V laični pritožbi tožnica sodišču prve stopnje očita, da je zmotno ugotovilo višino prilivov hčerke K. v mesecu avgustu 2019. Iz priloženega izpiska osebnega računa hčerke K. je razvidno, da je hčerka opravila prenose svojih prihrankov, ki jih mesečno odvaja na varčevalni račun, in sicer 5. in 8. 8. 2019 obakrat po 300,00 EUR, 10. 8. 2019 znesek 150,00 EUR in 31. 8. 2019 60,00 EUR, skupaj 810,00 EUR. Ta znesek ne predstavlja priliva na hčerkin osebni račun temveč prenos njenih privarčevanih sredstev iz njenega varčevalnega računa. Banka hčeri vsakega 15. v mesecu iz njenega TRR prenese določen znesek na njen varčevalni račun in ta sredstva je nato hči prenesla na svoj osebni račun za potrebe počitnic. Sodišče naj ponovno pretehta možnost oprostitve plačila sodne takse v celoti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo za presojo utemeljenosti predlagane taksne oprostitve relevantno dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravne določbe Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ki urejajo oprostitev in obročno plačilo sodnih taks. Svojo odločitev je jasno in popolno obrazložilo, zato se višje sodišče sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa, glede na pritožbene navedbe pa še dodatno pojasnjuje:

5. Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (peti odstavek 11. člena ZST-1). Materialni položaj stranke in njenih družinskih članov se ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 12. a člena ZST-1). Skladno z 12. b členom ZST-1 se pri ugotavljanju premoženjskega stanja upoštevajo podatki o stanju na transakcijskih računih in prilivih nanje v zadnjih treh mesecih.

6. Ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je tožnica v preteklih treh mesecih prejela na svoj račun 2.550,69 EUR oziroma 850,23 EUR dohodka na mesec ter da ima v lasti motorno vozilo, vredno približno 9.000,00 EUR (drugega v zvezi s predlagano taksno oprostitvijo relevantnega premoženja pa nima), pritožba ne izpodbija. Prav tako ne ugotovitev o prilivih na TRR tožničine hčerke v mesecih septembru (393,12 EUR) in oktobru (373,12 EUR). Iz izpiskov TRR-ja tožničine hčerke K., ki jih je pridobilo sodišče prve stopnje in jih je k pritožbi priložila tudi tožnica, pa izhaja, da je imela K. znatno višji priliv, in sicer 1.868,10 EUR v mesecu avgustu 2019. Ker se skladno s prej navedenimi zakonskimi določili upošteva vse premoženje stranke in njenih družinskih članov, vir priliva na TRR za presojo ni pomemben. Pri ugotavljanju premoženjskega stanja se upoštevajo tudi prihranki. Tako se izkaže, da je zaključek prvostopenjskega sodišča, da tožnica in njena hči mesečno razpolagata z dohodkom, ki presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, pravilen in pogoji za popolno taksno oprostitev niso podani.

7. Ker tožnica ostalih dejstev, ki so botrovale izpodbijani odločitvi sodišča prve stopnje, ne prereka, je višje sodišče skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v postopku po predlogu za taksno oprostitev uporablja skladno s tretjim odstavkom prvega člena ZST-1, upoštevajoč ugotovljeno dejansko stanje presodilo pravilnost uporabe materialnega prava in ugotovilo, da je odločitev o delni oprostitvi plačila sodnih taks in plačilu dolžne sodne takse v 24-obrokih po 50,00 EUR materialnopravno pravilna. Popolna taksna oprostitev je namreč namenjena le premoženjsko najšibkejšim. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).