Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po prvem odstavku 355. člena ZKP sodišče opre sodbo samo na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi. Ko gre za izpovedbe prič so te lahko na glavni obravnavi pretresene tudi z uporabo njihovih izjav iz predhodnega postopka na policiji. Zlasti, ko se priče zaradi vrzeli v izpovedbi, na te izjave sklicujejo, ko se izpovedbe in izjave vsebinsko razlikujejo ipd. V takšnih primerih izjave iz predhodnega postopka na policiji postanejo sestavni del pričine izpovedbe in šele z njo predmet vestnega tehtanja dokazov po drugem odstavku 355. člena ZKP.
I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.
II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.
A. 1. Okrožno sodišče v Kopru je s sodbo I K 27614/2019 z dne 8. 11. 2022 obsojenega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja spolnega nasilja po prvem odstavku 171. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1) ter mu po 57. in 58. členu KZ-1 izreklo pogojno obs0dbo, v kateri mu je določilo kazen šest mesecev zapora, ki ne bo izrečena, če obsojenec v preizkusni dobi enega leta ne bo storil novega kaznivega dejanja. Po prvem odstavku 56. člena KZ-1 je bil obsojencu določeno kazen zapora vštet čas, prestan v pridržanju od 29. 5. 2019 od 7.25 ure do 30. 5. 2019 do 11.04 ure, po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) pa je dolžan vrniti stroške tega postopka od 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter plačati sodno takso. Višje sodišče v Kopru je s sodbo II Kp 27614/2019 z dne 13. 4. 2023 ugodilo pritožbi okrožne državne tožilke ter prvostopenjsko sodbo spremenilo v odločbi o kazenski sankciji tako, da je v pogojni obsodbi določeno kazen zapora zvišalo na eno leto, preizkusno dobo pa podaljšalo na dve leti. Pritožbo obsojenčevega zagovornika je zavrnilo kot neutemeljeno, prvostopenjsko sodbo v nespremenjenem delu potrdilo in obsojencu naložilo plačilo sodne takse.
2. Obsojenčev zagovornik je zoper obe sodbi vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Vložil jo je zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP in zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost napadenih sodb. Vrhovnemu sodišču predlaga, da prvo in drugostopenjsko sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve ali podrejeno sodišču druge stopnje v novo sojenje.
3. Na zahtevo je odgovoril vrhovni državni tožilec dr. Jože Kozina. Predlaga njeno zavrnitev, saj vložnik kljub uveljavljanim kršitvam zakona, v obrazložitvi zahteve zgolj nasprotuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, ki jo je sodišče druge stopnje po vložnikovi pritožbi ustrezno preizkusilo ter obrazloženo zavrnilo.
4. Vrhovno sodišče je odgovor poslalo obsojencu in zagovorniku, ki se o mnenju in predlogu v odgovoru vrhovnega državnega tožilca nista izjavila.
B.
5. Vložnik uveljavljanih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP v zahtevi ni opredelil, niti jih ni bilo mogoče razbrati v njeni obrazložitvi. Ker so navedene bistvene kršitve določb kazenskega postopka v navedenem prvem odstavku 371. člena ZKP taksativno (izključno) naštete in ker se po vrsti razlikujejo, Vrhovno sodišče zahteve po ugotovljeni pomanjkljivosti v tem delu ni moglo preizkusiti.
6. Podobno je bilo ugotovljeno v zvezi z uveljavljanimi drugimi kršitvami določb kazenskega postopka, kjer pa je vsaj iz obrazložitve zahteve razvidno, da vložnik meri na kršitev prvega odstavka 355. člena ZKP. Zatrjuje namreč, da se priči B. B. in C. C. v izpovedbah na glavni obravnavi nista spominjala ničesar odločilnega, sodišče prve stopnje pa se je v dokazni oceni zateklo k njunima izjavama iz predhodnega postopka na policiji. To ni pravilno, kajti obsojenec pri pridobivanju teh izjav ni sodeloval in jih potem niti na takšen način v dokazni oceni ni mogoče uporabiti.
7. Po prvem odstavku 355. člena ZKP sodišče opre sodbo samo na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi. Ko gre za izpovedbe prič so te lahko na glavni obravnavi pretresene tudi z uporabo njihovih izjav iz predhodnega postopka na policiji. Zlasti, ko se priče zaradi vrzeli v izpovedbi, na te izjave sklicujejo, ko se izpovedbe in izjave vsebinsko razlikujejo ipd. V takšnih primerih izjave iz predhodnega postopka na policiji postanejo sestavni del pričine izpovedbe (prim. sodba VS RS I Ips 24/2008 z dne 4. 9. 2008) in šele z njo predmet vestnega tehtanja dokazov po drugem odstavku 355. člena ZKP. Mimo ali namesto posamezne izpovedbe to ni mogoče, sicer je zahtevana zakonitost kazenskega postopka iz prvega odstavka 1. člena ZKP zanikana. Vrhovno sodišče na navedeno opozarja zato, ker je že po razlogih prvostopenjske sodbe jasno, da sta bili priči B. B. in C. C. na glavni obravnavi neposredno zaslišana, da sta o odločilnih dejstvih sama izpovedovala in da je bila takrat po zaslišanju priče B. B. prebrana tudi njegova izpovedba iz preiskave, v kateri mu je bil po pravilni ugotovitvi sodišča druge stopnje zgolj predočen del izjave iz predhodnega postopka na policiji. Ker ugotovljeno stanje stvari ni drugačno niti po posnetkih in prepisih z glavne obravnave dne 18. 10. 2022, so vložnikova nasprotna zatrjevanja v obrazložitvi zahteve dejansko protispisna, sklicevanje na obsojenčevo nemožnost zaslišanja tako imenovanih obremenilnih prič v predhodnem postopku na policiji pa brezpredmetna. Še zlasti, ker je bil obsojenec neposredno navzoč pri zaslišanju obeh prič v preiskavi, ko so jima bili navedeni deli izjav iz predhodnega postopka na policiji predočeni, oba z vložnikom pa sta bila neposredno navzoča na glavni obravnavi, ko sta bili priči neposredno zaslišani in ko je bila na koncu prebrana še izpovedba priče B. B. iz preiskave. Glede na ugotovljeno, in ker vložnik obenem ne zatrjuje, da bi bil obsojenec v preiskavi oziroma da bi bil katerikoli od njiju na glavni obravnavi v čemerkoli onemogočen pri zaslišanju navedenih dveh prič, smiselno zatrjevana kršitev iz prvega odstavka 355. člena ZKP, kot pogoj za uveljavljano drugo kršitev določb kazenskega postopka iz 3. točke prvega odstavka 420. člena ZKP ni podana.
8. Med drugimi kršitvami določb kazenskega postopka iz 3. točke prvega odstavka 420. člena ZKP, vložnik zatrjuje še kršitev domneve nedolžnosti iz prvega odstavka 3. člena ZKP, saj je bil obsojenec spoznan za krivega zgolj na podlagi oškodovankine izpovedbe, ki je neverodostojna in nezanesljiva. Te kršitve vložnik v pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo ni uveljavljal, temveč je z razmeroma podobno obrazložitvijo kot sedaj v zahtevi za varstvo zakonitosti, nasprotoval ugotovljenemu dejanskemu stanju. Ker vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti obenem ni obrazložil, zakaj navedene kršitve ni uveljavljal že v pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo oziroma je sodišče druge stopnje ni upoštevalo, zahteva v tem delu ne izpolnjuje pogojev iz petega odstavka 420. člena ZKP in je Vrhovno sodišče ni preizkušalo.
C.
9. Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da zahteve za varstvo zakonitosti v delu ni mogoče vsebinsko obravnavati in da je v delu neutemeljena, jo je po prvem odstavku 425. člena ZKP zavrnilo.
10. Odločba o obsojenčevi oprostitvi dolžnosti plačila sodne takse temelji na prvem odstavku 98.a člena in četrtem odstavku 95. člena ZKP. Obsojenec je po posredovanih podatkih sodišču prve stopnje prejemnik štipendije, ki mora vrniti stroške kazenskega postopka od 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter plačati dvakrat določeno sodno takso.
11. Odločitev je bila sprejeta soglasno.