Jedro

Ekonomski pomen spora nikakor ne more biti ocenjen z zneskom tržne vrednosti tožnikove nepremičnine. Med strankama ni spora o lastninski pravici na nepremičnini, pač pa se zahteva preprečitev realizacije izvršbe na njej, kar seveda ne pomeni, da bi prva tožena stranka pridobila oziroma tožeča stranka v tem primeru izgubila celotno vrednost nepremičnine, ampak le vrednost terjatve s pripadki, kot pravilno poudarja v pritožbi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi sklenilo, da se vrednost spornega predmeta določi na 92.035,20 EUR ter da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi, zato bo po pravnomočnosti odstopljena Okrožnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno pristojnemu sodišču. 2. Tožeča stranka v pritožbi proti temu sklepu navaja, da je zmotna in nelogična ocena prvostopenjskega sodišča o določitvi vrednosti spornega predmeta po vrednosti nepremičnine, glede katere uveljavlja nedopustnost izvršbe. V tem postopku sodišče obravnava vprašanje nedopustnosti izvršbe glede terjatve prvotožene stranke do drugotožene stranke v višini 580,52 EUR na nepremičnini v lasti tožeče stranke. Ekonomski pomen spora v tej zadevi zagotovo ne dosega 92.035,20 EUR. Prvotožena stranka od tožnice ne zahteva in ne bi mogla dobiti 92.035,20 EUR, tudi v primeru realizacije izvršbe s prodajo celotne nepremičnine. Sodišče bi moralo upoštevati dejansko vsebino spora in posledice, ki bodo zaradi odločitve nastale eni ali drugi stranki.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je odločitev v izpodbijanem sklepu o določitvi vrednosti spornega predmeta oprlo na določbo tretjega odstavka 44. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki omogoča sodišču, da v primeru, če tožeča stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije, samo določi vrednost spornega predmeta. O tem odloči s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe. To pomeni, da je dovoljena le nesamostojna, pridružena pritožba. Po oceni pritožbenega sodišča in upoštevaje večinsko sodno prakso(1) gre v tej zadevi za pritožbo, ki je pridružena pritožbi zoper sklep o stvarni nepristojnosti sodišča in odstopu zadeve drugemu stvarno pristojnemu sodišču, kar pomeni, da je pritožba dopustna. Pač pa ni utemeljena iz sledečih razlogov: Predmet spora je ugotovitev nedopustnosti izvršbe z rubežem na tožnikovem delu nepremičnine parc. št. 9/6 k. o. .... Prva tožena stranka je v izvršilnem postopku zahtevala od druge tožene stranke rubež te nepremičnine zaradi poplačila terjatve drugotoženca v znesku 580,52 EUR z obrestmi. Tožeča stranka je vrednost spornega predmeta v tožbi navedla v tej višini, sodišče pa je, upoštevaje korekturno dolžnost iz tretjega odstavka 44. člena ZPP ocenilo, da je ta vrednost občutno prenizka in jo ocenilo v višini vrednosti nepremičnine, glede katere tožeča stranka uveljavlja nedopustnost izvršbe. Sodna praksa res ni enotna pri določanju vrednosti spornega predmeta v tovrstnih sporih(2), saj sta pri določitvi vrednosti spornega predmeta možni dve oporni točki: ena je vrednost terjatve v izvršbi, druga pa vrednost predmeta izvršbe(3). V konkretni zadevi gre za precejšnjo razliko med obema vrednostima, saj je terjatev občutno nižja kot vrednost tožnikovega deleža nepremičnine, na kateri je predlagan rubež. Pritožbeno sodišče se strinja z logičnimi in razumnimi argumenti pritožbe, da ekonomski pomen spora nikakor ne more biti ocenjen z zneskom tržne vrednosti tožnikove nepremičnine. Med strankama ni spora o lastninski pravici na nepremičnini, pač pa se zahteva preprečitev realizacije izvršbe na njej, kar seveda ne pomeni, da bi prva tožena stranka pridobila oziroma tožeča stranka v tem primeru izgubila celotno vrednost nepremičnine, ampak le vrednost terjatve s pripadki, kot pravilno poudarja v pritožbi.

5. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi in sklep o določitvi višje vrednosti spornega predmeta razveljavilo, posledično pa tudi sklep o ugotovitvi stvarne nepristojnosti prvostopenjskega sodišča, ki se je glede na določbo prvega odstavka 30. člena ZPP nepravilno izreklo za stvarno nepristojno (3. točka 365. člena ZPP). Odločitev o pritožbenih stroških, ki jih je priglasila tožeča stranka, je pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Glej odločbe VSL I Cp 2893/2013, I Cp 2396/2013, I Cp 1715/2013, II Cp 1501/2013, I Cp 3173/2012, II Cp 2086/2010. Op. št. (2): Glej odločbi VSL II Cp 2086/2010 in II Cp 1699/2014. Op. št. (3): Odločba VSL I Cp 2386/2014.