Jedro

Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da dolžnik v ugovoru po izteku roka ni navedel dejstev, ki bi se nanašala na samo terjatev, in so nastopila po izvršljivosti naložitvenega dela sklepa o izvršbi (prvi odstavek 56. člena ZIZ), ampak dejstva, ki jih je že oziroma bi jih lahko že navedel v rednem ugovornem sredstvu, ki pa se je zaradi ravnanj dolžnika štelo za umaknjeno. Zato je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor pravilno zavrglo (drugi odstavek 65. člena ZIZ).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo dolžnikov ugovor po izteku roka, ki ga je podal 29. 9. 2022 (I. točka izreka) in odločilo, da upnik nosi sam svoje stroške odgovora na ugovor po izteku roka (II. točka izreka).

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje dolžnik vlaga pravočasno laično pritožbo, ki sklep izpodbija v celoti. Predlaga, da pritožbeno sodišče zasliši dolžnika in pritožbi ugodi. Navaja, da upnik (odvetnik) od njega terja plačilo stroškov za zastopanje v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Celju P 477/2017, čeprav mu je bila v zvezi z njim dodeljena brezplačna pravna pomoč (sklep BPP 1722/2018 z dne 3. 2. 2020) in je odvetnik dobil storitev v celoti plačano s strani brezplačne pravne pomoči (iz sklepa je razvidno, da se odvetniku priznajo potrebni izdatki in nagrada v višini 1.174,05 EUR, v presežku pa je bil zahtevek kot neutemeljen zavrnjen). Upnik želi plačilo storitev, ki jih je po njegovem mnenju dobil premalo plačane, kar je v nasprotju s sedmim odstavkom 30. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči in je terjatev nična (prvi odstavek 86. člena Obligacijskega zakonika). Dodaja še, da mu plačilni nalog za plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki je postal pravnomočen 25. 8. 2021, ni bil vročen, zato takse ni mogel poravnati oziroma predlagati oprostitve plačila. Zato bo moral zoper upnika vložiti kazensko ovadbo po 216. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

3. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče dolžnikovo pritožbo zavrne in mu naloži povrnitev stroškov odgovora na pritožbo. Pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu in dodaja, da ni res, da je dolžniku zaračunal zastopanje v zadevi, kjer je v celoti prejel plačilo po brezplačni pravni pomoči, ampak je dolžniku s tremi računi zaračunal druge storitve.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o ugovoru po izteku roka zoper sklep o izvršbi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila v obravnavani zadevi s sklepom o izvršbi sodišča prve stopnje z dne 15. 4. 2020 dovoljena izvršba na podlagi verodostojne listine z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet. Dolžnik je zoper sklep o izvršbi vložil ugovor, vendar ni pravočasno plačal sodne takse, zaradi česar ga je sodišče prve stopnje štelo za umaknjenega s sklepom in je sklep o izvršbi po odločitvi pritožbenega sodišča postal pravnomočen 25. 8. 2021. Dolžnik je nato 29. 9. 2022 vložil ugovor po izteku roka, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrglo.

6. Po prvem odstavku 65. člena ZIZ lahko dolžnik tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vse do konca izvršilnega postopka, vloži ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastopilo po izvršljivosti odločbe oziroma po sklenitvi poravnave, če ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Po drugem odstavku 65. člena ZIZ je dolžnik dolžan v takem ugovoru navesti vse razloge, ki jih lahko uveljavi v času vložitve. Sodišče zavrže kasnejši ugovor, če temelji na razlogih, ki bi jih dolžnik lahko uveljavil v prejšnjem ugovoru.

7. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju dolžnikovega ugovora po izteku roka je pravilna. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo (kar pritožbeno ni izpodbijano), da je dolžnik že 1. 6. 2020 vložil ugovor, v katerem je navedel iste okoliščine, ki jih je nato ponovil tudi v ugovoru po izteku roka (ki ga je vložil 29. 9. 2022), in je v ugovoru takrat v potrditev svojih navedb priložil tudi sklep Bpp 1722/2018 z dne 3. 2. 2020 o povrnitvi stroškov upniku kot pooblaščencu in prejemniku povrnitve stroškov. Gre za ugovorne navedbe (ki jih dolžnik ponovno navaja v pritožbi), da upniku ne dolguje ničesar, ker je upnik celotno svojo terjatev že dobil poplačano iz sredstev brezplačne pravne pomoči, saj je bil v postopku Okrožnega sodišča v Celju P 477/2017 upravičen do brezplačne pravne pomoči. 8. Glede na navedeno pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da dolžnik v ugovoru po izteku roka ni navedel dejstev, ki bi se nanašala na samo terjatev, in so nastopila po izvršljivosti naložitvenega dela sklepa o izvršbi (prvi odstavek 56. člena ZIZ), ampak dejstva, ki jih je že oziroma bi jih lahko že navedel v rednem ugovornem sredstvu, ki pa se je zaradi ravnanj dolžnika štelo za umaknjeno. Kot je dolžniku pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je dolžnik v ugovor po izteku roka neutemeljeno navedel, da se je šele z vpogledom v spis pred vložitvijo tega ugovora seznanil z listinami, ki so v spisu (sklep o povrnitvi stroškov v postopku brezplačne pravne pomoči), saj je te iste listine dolžnik sam priložil že v ugovoru, vloženem 1. 6. 2020. Zato je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor pravilno zavrglo (drugi odstavek 65. člena ZIZ).

9. Pritožbene navedbe o nevročitvi plačilnega naloga za plačilo sodne takse za ugovor so neupoštevne, saj je iz spisa razvidno, da je bilo o tej zadevi že pravnomočno odločeno. Pritožbeno sodišče je namreč s sklepom I Ip 286/2021 z dne 25. 8. 2021 potrdilo sklep sodišča prve stopnje z dne 22. 6. 2021, s katerim je sodišče prve stopnje štelo, da je ugovor zoper sklep o izvršbi umaknjen.

10. Glede na navedeno je dolžnikova pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Če sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik svojih pritožbenih stroškov ni priglasil, upnik pa je odvetnik in je odgovor na pritožbo vložil sam kot odvetnik (žig in podpis) ter mu odvetniški stroški v lastni zadevi ne gredo. Stroške za nagrado za opravljeno storitev po veljavni Odvetniški tarifi (priglašeni stroški odgovora na pritožbo, materialni izdatki in DDV) je namreč odvetniku mogoče priznati le takrat, ko pravno svetuje, zastopa in zagovarja druge, torej stranke (2. člen Zakona o odvetništvu).1 Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da upnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

1 Primerjaj odločbe Višjega sodišča v Ljubljani II Cpg 505/2016, I Cpg 412/2013, II Cp 2733/2009