Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker sanitarni inšpektor ni izdal poprejšnjega soglasja, je upravni organ utemeljeno zavrnil zahtevek za izdajo lokacijskega dovoljenja za sporni objekt.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 2879/97-8 z dne 31.3.1999.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS), zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 15.10.1997, s katero je ta zavrnila tožnikovo pritožbo proti odločbi Upravne enote B. z dne 18.3.1996. Prvostopni upravni organ je z navedeno odločbo zavrnil tožnikovo zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo nadomestne stanovanjske hiše na zemljišču parc. št. 12 k.o. L. V obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da se tožena stranka pravilno sklicuje na 55. člen Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, v nadaljevanju ZUN), po katerem mora lokacijska dokumentacija vsebovati tudi soglasja pristojnih organov, predpisana z zakonom. Lokacijsko dovoljenje se izda kot zbirna odločba v smislu 204. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86, v nadaljevanju ZUP/86), s poprejšnjim soglasjem z zakoni določenih organov. Po Zakonu o sanitarni inšpekciji (Uradni list SRS, št. 8/73, 21/78, 9/85) je za pridobitev lokacijskega dovoljenja potrebno pridobiti tudi poprejšnje soglasje občinskega organa sanitarne inšpekcije. Pristojna inšpektorica je v obravnavanem primeru odklonila soglasje oziroma ga ni dala (zaradi poslabšanja pogojev bivanja, zlasti zaradi zmanjšanja dnevnega osončenja sosednjega objekta). Zakon ne predpisuje oblike akta, s katerim drug organ daje soglasje, zato v zakonu ni opore za tožnikovo trditev, da zavrnitev soglasja ni bila izdana v obliki upravnega akta. Enako kot tožena stranka tudi sodišče ugotavlja, da v upravnih spisih ni mnenja ing. K.F., na katerega se tožnik sklicuje. Ker poprejšnje soglasje ni bilo dano, sta prvostopni organ in tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnikovemu zahtevku za izdajo lokacijskega dovoljenja ni bilo mogoče ugoditi.
Tožnik vlaga pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Sklicuje se na vse trditve, navedene v tožbi. Inšpektorica svojega negativnega stališča ni zadovoljivo utemeljila. Upravnemu organu na noben način ni možno dokazati, da inšpektorica v konkretnem primeru ni ravnala pravilno in da, brez podlage, noče izdati soglasja, ki bi ga v tej zadevi morala izdati. Zaradi napačnih ugotovitev inšpektorice bi bilo potrebno pritegniti v postopek ustrezne strokovnjake, izvedence zdravstvene ali katere druge stroke. Mnenje ing. K.F. je poslal upravnemu organu, če pa se je ekspertiza izgubila ali založila, to ne more iti v njegovo škodo. Ne glede na to je dne 30.10.1998 poslal Upravni enoti B. strokovni elaborat ocene osončenja, ki ga je izdelal L. u. z. d.d. oktobra 1998. leta. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi v celoti ugodi, ali pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje.
Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno uporabilo materialno pravo. ZUN v 2. odstavku 54. člena določa, da se lokacijsko dovoljenje za objekte, naprave ali druge posege v prostor na območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, izda v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija. Lokacijska dokumentacija mora imeti sestavine po 55. členu ZUN. Po določbi 55. člena ZUN se lokacijska dokumentacija pripravi na podlagi določb prostorskih ureditvenih pogojev in tudi na podlagi podatkov o pričakovanih vplivih objekta na okolje. Lokacijska dokumentacija, ki je sestavni del lokacijskega dovoljenja, pa vsebuje tudi soglasja pristojnih organov, organizacij in skupnosti, predpisana z zakoni. Med temi soglasji je tudi soglasje sanitarnega inšpektorja. Če le-ta odreče poprejšnje soglasje k lokacijski odločbi, lokacijskega dovoljenja ni mogoče izdati. Ker v obravnavani zadevi, kot izhaja iz predloženih spisov, inšpektorica ni izdala poprejšnjega soglasja (z dne 18.10.1995), sta, po presoji pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje in tožena stranka pravilno presodila, da je upravni organ utemeljeno zavrnil zahtevek za izdajo lokacijskega dovoljenja za sporni objekt. Iz podatkov spisa in dokumentacije ne izhaja, da bi tožnik predložil drugačno strokovno mnenje oziroma da bi lokacijsko dokumentacijo dopolnil z zahtevami pristojne inšpektorice. Zato njegove pritožbene trditve, da je takšno mnenje (strokovno mnenje ing. K.F.) predložil, česar pa niti ni z ničemer izkazal, na drugačno odločitev pritožbenega sodišča ne morejo vplivati. Pritožbeno sodišče je moralo zavrniti tudi tožnikov ugovor, da je dne 30.10.1998 poslal Upravni enoti B. strokovni elaborat ocene osončenja, ki ga je izdelal L. u. z. d.d., L. Zakonitost in pravilnost odločitve tožene stranke sodišče namreč lahko presoja le na podlagi ugotovitev dejanskega stanja v času izdaje odločbe organa prve stopnje (v obravnavanem primeru je prvostopni organ izdal odločbo dne 18.3.1996). Takrat pa, po podatkih upravnih spisov, upravni organ prve stopnje z navedenim elaboratom ni razpolagal in ta ni bil predmet presoje v upravnem postopku.
Pritožbeni ugovor, da bi bilo potrebno v postopek pritegniti ustrezne strokovnjake oziroma izvedence, pa kot pritožbena novota, ki je tožnik ne more uveljavljati šele v pritožbenem postopku, ni predmet presoje. Stranke namreč ne morejo šele v upravnem sporu predlagati dokazov z izvedenci, če so jih imele možnost navajati v upravnem postopku pred izdajo upravnega akta. Da te možnosti ni imel, pa tožnik niti ne zatrjuje.
Ker glede na navedeno niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče, v skladu z določbo 73. člena ZUS, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.