Jedro

Interventni ZIUOOPE ni zožil možnosti pridobitve pravice do Zoisove štipendije, temveč nasprotno. Pri interpretaciji je potrebno izhajati iz zakonodajalčevega namena, da Zoisovo štipendijo omogoči tudi tistim dijakom oz. študentom, ki zaradi epidemije niso mogli izpolniti pogojev iz ZŠtip-1. To nenazadnje izhaja že iz samega poimenovanja zakona o odpravi in omilitvi posledic epidemije COVID-19, ki zagotovo ni sprejet z namenom, da bi določeni kategoriji dijakov onemogočil uveljavitev izjemnih dosežkov iz šolskega leta 2019/2020. V zvezi z besedno zvezo „ne glede na“ iz 1. odst. 57. člena ZIUOOPE se pritožba ne more uspešno sklicevati na Nomotehnične smernice službe Vlade RS za zakonodajo.

Glede na dosedanjo sodno prakso je tudi v okoliščinah obravnavanega primera 57. člen ZIUOOPE v zvezi s 24. členom ZŠtip-1 mogoče pravilno uporabiti ob teleološki razlagalni metodi. Le na takšen način je mogoče doseči, da uporaba interventnega zakona ne bi povzročila novih krivic. Prav razlaga, za katero se zavzema pritožba, bi vodila v neenako obravnavo učencev, ki so se v šolskem letu 2020/2021 vpisovali v srednji izobraževalni program in nenazadnje tudi kršitev z ustavo zagotovljene pravice do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kot nezakonito odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 21. 1. 2021 in odločbo A. št. .... z dne 5. 11. 2020 ter zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava s predlogom na spremembo tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne oz. sodba podrejeno razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Vztraja pri razlogih iz dokončne odločbe saj se z razlogovanjem sodišča ne strinja. Prva alineja 1. odst. 57. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-191 (ZIUOOPE) jasno določa, da so za pridobitev Zoisove štipendije po Zakonu o štipendiranju2 (ZŠtip-1) za šolsko leto 2020/2021 upoštevni izjemni dosežki iz šolskih let 2017/2018 oz. 2018/2019 in ne iz 2019/2020. Sklicuje se na Nomotehnične smernice Službe Vlade RS za zakonodajo (Nomotehnične smernice) pri določanju izjem, ko se nanjo običajno opozarja z besedno zvezo „ne glede na ...“. Za tako določeno izjemo je značilno, da vključuje sklicevanje na določbo, v razmerju do katere je določena. Prva alineja 1. odst. 57. člena ZIUOOPE predstavlja izjemo od 2. odst. 24. člena ZŠtip-1. Enak rezultat daje uporaba namenske, sistemske in logične razlage. V kolikor ureditev v ZIUOOPE ne bi predstavljala odstopa od ZŠtip-1, bi bili izničeni učinki interventne ureditve kot so mirovanje štipendijskega razmerja v šolskem letu 2020/2021 itd. Prilagoditev v interventni zakonodaji je sprejeta zaradi omilitev posledic epidemije COVID-19 s ciljem enakopravne obravnave za Zoisovo štipendijo v šolskem letu 2020/2021. Različne skupine vlagateljev imajo različne dejanske možnosti za doseganje izjemnih dosežkov, zato ZŠtip-1 omogoča široko paleto različnih kategorij izjemnih dosežkov. 57. člen ZIUOOPE sledi cilju zagotavljanja enakih možnosti in enakih rezultatov za izravnavo dejanskih neenakosti. Načelo enakosti ne zavezuje samo zakonodajalca, ampak tudi izvršilno in sodno vejo oblasti. Ob spoštovanju ustavnih načel je vrednotenje izjemnih dosežkov za Zoisovo štipendijo v letu 2020/2021 enako za vse vlagatelje. ZIUOOPE je za vse skupine določil, da se dosežki iz šolskega leta 2019/2020 za pridobitev Zoisove štipendije za leto 2020/2021 ne upoštevajo. Zakon temelji na podatkih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), po katerih zaradi epidemije COVID-19 43 od 68 tekmovanj na državni ravni v šolskem letu 2019/2020 ni bilo zaključenih. Ključno je, da je interventna ureditev v skladu z načelom enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave Republike Slovenije3 (Ustava).

Za pridobitev Zoisove štipendije je potrebno izkazati zadostno povprečno oceno ter izjemni dosežek. Štipendijo pridobijo vlagatelji, ki izkazujejo višje število točk. V kolikor bi se za šolsko leto 2020/2021 upoštevali izjemni dosežki iz šolskega leta 2019/2020, bi jo lahko uveljavilo le 37 % dijakov za 25 izvedenih tekmovanj, ostalih 63 % pa ne. Glede dosežkov v obliki znanstveno raziskovalnih del in na državnih tekmovanjih poudarja, da se na srednješolski ravni ne izvaja veliko državnih tekmovanj. Priprava znanstveno raziskovalnega dela je dolgotrajna in do končne objave lahko traja več kot šolsko leto. Zaradi daljše časovne komponente, značilne za znanstveno raziskovalno delo na višjih ravneh izobraževanja je bila v 2. alinejo 1. odst. 57. člena ZIUOOPE umeščena izjema, po kateri se lahko za pridobitev Zoisove štipendije v letu 2020/2021 uveljavlja raziskovalno nalogo ali prispevek v strokovni publikaciji in zborniku, objavljeni v letu 2018/2019 in 2019/2020. Zlato priznanje na E. ne izpolnjuje pogoja iz 1. alineje 1. odst. 57. člena ZIUOOPE, ker gre za dosežek iz šolskega leta 2019/2020. Izjemni dosežek ne izpolnjuje pogoja niti iz 3. alineje 1. odst. 57. člena ZIUOOPE. V skladu z 10. členom Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij4 (Pravilnik) v zvezi s 24. členom ZŠtip-1 kot objava znanstveno raziskovalne naloge šteje prispevek, vpisan v COBISS najkasneje zadnji dan pred začetkom šolskega leta, za katerega se uveljavlja štipendija. Objava mora biti v vzajemni bazi COBISS označena kot znanstvena ali strokovna v skladu s Tipologijo dokumentov/del za vodenje biografij, ki določa, katera dela so strokovna oz. znanstvena. Med taka dela ne sodi tip dela 2.12, to je končno poročilo o rezultatih raziskav. Da lahko gre za znanstveno delo (npr. 1.01, 1.02, 1.03 ipd.) mora biti objavljeno v znanstveni reviji z ustreznim recenzentskim postopkom ali v strokovni reviji ali v zborniku ali iziti kot recenzirana samostojna znanstvena ali strokovna monografija. Kategorizacijo del v bazi COBISS je v skladu z bibliotekarskimi standardi potrebno upoštevati. Raziskovalna naloga „B.“ je bila v vzajemni bazi COBISS objavljena 3. 12. 2020, torej kasneje kot zadnji dan pred začetkom šolskega leta, za katerega se uveljavlja štipendija. V skladu z 2. odst. 24. člena ZŠtip-1 tožnik lahko uveljavlja le izjemne dosežke iz pred začetka šolskega leta 1. 9. 2020. Tudi če bi bila raziskovalna naloga objavljena pravočasno, ne bi bila ustrezna, saj je bila objavljena kot končno poročilo o rezultatih raziskav in ne kot znanstveno delo npr. 1.01, 1.02. Osnovnošolskih raziskovalnih nalog ni mogoče umestiti med znanstvena dela. Zmotno je stališče sodišča, da je v 1. odst. 10. člena Pravilnika določen dodaten pogoj za pravico do štipendije, ki ga ZŠtip-1 ne določa, da pomeni nezakonito omejevanje pravice do štipendije ter kršitev 153. člena Ustave RS. V 4. odst. 24. člena ZŠtip-1 je konkretizacija izjemnih dosežkov prepuščena podzakonski ureditvi. Pravilnik podrobneje določa vsakega od v 1. odst. 24. člena ZŠtip-1 določenih dosežkov. Objava Zbornika F. in njihovih mentorjev C. z naslovom D. v bazi COBISS dne 3. 12. 2020 ni relevantna, saj ne ustreza izjemnemu dosežku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku5 (ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve iz 2. odst. 339. člena ZPP ter pravilno uporabo materialnega prava. Ugotavlja, da v postopku pred sodiščem ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev, da ugoditvena sodba ni izdana na podlagi nepravilne uporabe materialnega prava in ne pomeni kršitve 14. člena Ustave o enakosti pred zakonom, kot povsem neutemeljeno zatrjuje tožena stranka. Ravno nasprotno! Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava v predsodnem postopku ostalo dejansko stanje pomanjkljivo razčiščeno, je sodišče zavrnilni odločbi utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Kasatorna sodba je temeljito obrazložena s pravilnimi pravnimi in dejanskimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja, temveč na toženkine pritožbene navedbe ponovno poudarja le še naslednje.

5. V zadevi gre za presojo upravnih odločb z dne 21. 1. 2021 in 5. 11. 2020 o zavrnjeni Zoisovi štipendiji za šolsko leto 2020/2021. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da ob povprečni oceni 5,00 v 9. razredu osnovne šole tožnik ni izpolnil nobenega od uveljavljanih izjemnih dosežkov. Zlato priznanje s E. ne izpolnjuje pogoja iz 1. alineje 1. odst. 57. člena ZIUOOPE, ker je bilo prejeto 14. 9. 2020. Enako velja za 3. 12. 2020 v COBISS vpisano raziskovalno nalogo „B.“. Četudi bi bila naloga objavljena pravočasno, glede na tipologijo ni ustrezna, saj šteje 2,12 točk kot končno poročilo o rezultatih in ne kot znanstveno raziskovalno delo.

6. Vendar sta navedeni odločbi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ter posledično nerazčiščenega dejanskega stanja na podlagi 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih6 (ZDSS-1) pravilno odpravljeni ter zadeva utemeljeno vrnjena v ponovno upravno odločanje. Edino pravilno in sprejemljivo je razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da leta 2020 sprejet interventni zakon ne izključuje splošne ureditve v ZŠtip-1. 7. Pravna podlaga, relevantna za vtoževano Zoisovo štipendijo je podrobno povzeta v 6., 7. ter 8. točki obrazložitve prvostopenjske sodbe in je pritožbeno sodišče ne ponavlja v celoti. Povdarja pa, da gre po 21. členu ZŠtip-1 za štipendijo, namenjeno dijakom kot spodbudo za doseganje izjemnih dosežkov in ustvarjanja dodatne vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti. V skladu s 1. alinejo 1. odst. 22. člena ZŠtip-1 Zoisovo štipendijo lahko pridobi dijak, ki izpolnjuje pogoje iz 11. do 13. člena, _je dosegel izjemni dosežek in v zaključenem razredu osnovne šole dosegel povprečno oceno najmanj_ 40,70 točk. Med izjemne dosežke je s 1. odst. 24. člena ZŠtip-1 med drugim uvrščeno zlato ali srebrno priznanje iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih, sofinanciranih iz javnih sredstev (2. alineja) ter objava znanstveno raziskovalne naloge ali znanstvenega prispevka v strokovni ali znanstveni publikaciji ali zborniku (6. alineja). Glede na 2. odst. 24. člena ZŠtip-1 lahko vlagatelj za pridobitev Zoisove štipendije ob prehodu med ravnimi izobraževanja **_uveljavlja izjemni dosežek iz zadnjih dveh šolskih let._**

8. Zaradi _**omilitve in odprave posledic epidemije COVID-19**_ je bil sprejet interventni zakon. Tako ZIUOOPE v 1. odst. 57. člena določa, da ne glede na 2. odstavek 24. člena ZŠtip-1 vlagatelj za dodelitev Zoisove štipendije ob prehodu med ravnimi izobraževanja v šolskem letu 2020/2021 uveljavlja izjemni dosežek iz šolskega leta 2017/2018 oz. 2018/2019 (1. alineja) oz. znanstveno raziskovalno nalogo ali prispevek v strokovni ali znanstveni publikaciji, objavljeno v šolskem letu 2018/2019 oz. v šolskem letu 2019/2020 (3. alineja). Citiranega ZIUOOPE pa seveda ni mogoče pravilno razlagati niti uporabiti na način, kot se zavzema tožena stranka.

Interventni ZIUOOPE ni zožil možnosti pridobitve pravice do Zoisove štipendije, temveč nasprotno. Pri interpretaciji je potrebno izhajati iz zakonodajalčevega namena, da Zoisovo štipendijo omogoči tudi tistim dijakom oz. študentom, ki zaradi epidemije niso mogli izpolniti pogojev iz ZŠtip-1. To nenazadnje izhaja že iz samega poimenovanja zakona o odpravi in omilitvi posledic epidemije COVID-19, ki zagotovo ni sprejet z namenom, da bi določeni kategoriji dijakov onemogočil uveljavitev izjemnih dosežkov iz šolskega leta 2019/2020. V zvezi z besedno zvezo „ne glede na“ iz 1. odst. 57. člena ZIUOOPE se pritožba ne more uspešno sklicevati na Nomotehnične smernice službe Vlade RS za zakonodajo. Že načeloma je sodišče pri sojenju vezano na ustavo in zakon in ne na nomotehnične smernice izvršilne veje oblasti. Zakonska besedila je dolžno interpretirati ustavno skladno ob uporabi v pravni teoriji in sodni praksi uveljavljenih razlagalnih metod. Glede na dosedanjo sodno prakso7 je tudi v okoliščinah obravnavanega primera 57. člen ZIUOOPE v zvezi s 24. členom ZŠtip-1 mogoče pravilno uporabiti ob teleološki razlagalni metodi. Le na takšen način je mogoče doseči, da uporaba interventnega zakona ne bi povzročila novih krivic. Prav razlaga, za katero se zavzema pritožba, bi vodila v neenako obravnavo učencev, ki so se v šolskem letu 2020/2021 vpisovali v srednji izobraževalni program in nenazadnje tudi kršitev z ustavo zagotovljene pravice do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS.

9. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z utemeljitvijo v 10. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, da je potrebno 1. alinejo 1. odst. 57. člena ZIUOOPE razlagati in uporabiti tako, da je poleg izjemnih dosežkov iz šolskih let 2017/2018 ali 2018/2019 mogoče uveljaviti tudi izjemne dosežke po 2. odst. 24. člena ZŠtip-1 iz šolskega leta 2019/2020. To velja za raziskovalno nalogo, za katero je tožnik prejel Zlato priznanje za dosežen rezultat na E. kot objavo raziskovalne naloge „B.“ v strokovni publikaciji COBISS, čeprav šele decembra 2020, in ne najkasneje dan pred začetkom šolskega leta. Z uporabo instituta exceptio illegalis je utemeljeno izključena uporaba 1. odst. 10. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij8 (Pravilnik), saj je sodišče pravilno štelo, da gre za določitev dodatnih pogojev, za katere v 24. členu ZŠtip-1 ni izrecne podlage.

10. Iz predhodnih razlogov toženkina pritožba ne more biti uspešna. Do preostalih pritožbenih izvajanj, ki za pritožbeno rešitev zadeve niso odločilnega pomena, se pritožbeno sodišče glede na 1. odstavek 360. člena ZPP posebej ni dolžno niti opredeljevati. Na podlagi 353. člena ZPP je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

V ponovljenem upravnem postopku bo potrebno upoštevati materialnopravna stališča iz prvostopenjske in te sodne odločbe ter usmeritev prvostopenjskega sodišča glede razjasnitve ter ugotovitve dejstev, relevantnih za zakonito odločitev o uveljavljani Zoisovi štipendiji za šolsko leto 2020/2021. 1 Ur. l. RS, št. 80/2020 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 56/2013 s spremembami. 3 Ur. l. RS št. 33/1991 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 35/2014. 5 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 6 Ur. l. RS št. 2/2004 s spremembami. 7 Zadeve opr. št. Psp 212/2021, Psp 242/2021, Psp 226/2021, Psp 207/2021, Psp 4/2022 itd. 8 Ur. l. RS, št. 35/2014 s spremembami.