Jedro

Splošni zavarovalni pogoji morajo biti objavljeni, pogodbeno stranko pa zavezujejo, če so ji bili ob sklenitvi pogodbe znani ali bi ji morali biti znani. Toda, če se v takšnih primerih izkaže, da je zavarovalnica splošne pogoje natisnila in poskrbela, da so njihova besedila dostopna sklenitelju zavarovanja (da mu jih na njegovo zahtevo izroči zavarovalni zastopnik ali mu jih pošljeta ali zavarovalnica ipd.); da je tako imel možnost seznaniti se z njimi (bodisi s samim besedilom bodisi s pojasnili zavarovalnega zastopnika); da je šlo za poslovno (zavarovalno) razmerje med skleniteljem zavarovanja in zavarovalnico (ali drugo zavarovalnico) za enako zavarovanje in ob enakih pogojih, ki je nastajalo že prej ali bilo obnavljano - gre za domnevano molčeče poznavanje Splošnih pogojev (tretji odstavek 142. člena ZOR). Ob tem je namreč treba tudi upoštevati, da mora tudi sklenitelj zavarovanja ravnati ob sklepanju zavarovalnih pogodb skrbno kot dober gospodar (prvi odstavek 18. člena ZOR).

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje razveljavi in vrne temu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

V tej zavarovalniški pravdi v zvezi z zakolom krave Norme v sili, je sodišče prve stopnje razsodilo, da mora toženka plačati tožniku 266.791,00 SIT (zakonske zamudne obresti, ker toženka ni plačala o pravem času) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20.11.1997 dalje; 109.825,00 SIT (100.000,00 SIT kot razliko med zavarovalno vsoto 170.000,00 SIT ter že izplačano zavarovalnino 38.246,60 SIT in 31.753,00 SIT za uporabni del zaklane krave plus 9.825,00 SIT iz zavarovanega rizika inflacije) ter 139.239,00 SIT pravdnih stroškov. Zavzelo je stališče, da je zavarovalni primer nastal, ko je bila krava zaklana, to je 21.8.1993 (po 1. točki 7. člena Splošnih pogojev za zavarovanje živali - Ži-88; v nadaljnjem besedilu: Splošni pogoji), in ne čas, ko je krava zbolela. Pravdni stranki pa sta ne glede na obolelost krave določili njeno vrednost na 170.000,00 SIT. Po 142. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) tožnika vežejo Splošni pogoji.

Sodišče druge stopnje je na toženkino pritožbo spremenilo prvostopno sodbo, tako da je prisojeni tožbeni zahtevek zavrnilo, tožniku pa naložilo, naj povrne toženki 134.100,00 SIT pravdnih stroškov. Kot odločilno je upoštevalo dejstvo, da je Norma zbolela že v času, ko je bila zavarovana (po polici št. 55664) za vrednost 50.000,00 SIT.

Zavarovanje za vsoto 170.000,00 SIT (po polici št. 57859) je bilo sklenjeno pozneje (5.4.1993). Po 4. točki 8. člena Splošnih pogojev se škoda zaradi zakola obračuna po zavarovalni vrednosti živali tik pred obolenjem.

Tožnik je vložil revizijo proti tej sodbi iz "vseh revizijskih razlogov" in predlagal, naj jo revizijsko sodišče tako spremeni, da se potrdi prvostopna sodba. Trdi, da so razlogi sodbe v nasprotju z vsebino listin, saj je zavarovalna polica št. 57859 le toženkin obrazec z vnaprej sestavljeno vsebino, rubrike pa je izpolnjeval toženkin zastopnik. V ustrezni rubriki police ni določbe o kakšnih pogojih in ti pogoji tudi niso bili priloženi. Stranki se o pogojih nista dogovorili. Zastopnik toženke je izjavil, da ni izročil tožniku zavarovalnih pogojev, da ob prejšnjem sklepanju pogodbe po polici 55663 nista govorila o njih in da ne ve, na katere pogoje se nanašajo police št. 57859. Ker niso bili dogovorjeni nobeni pogoji je treba polico 57859 razlagati v celoti v toženkino breme (100. člen ZOR). Zavarovalnica bi morala po 902. členu ZOR izročiti tožniku zavarovalne pogoje. Upoštevati je treba tudi domnevo o popolnosti listine (71. člen ZOR). Strankama je bilo stanje Norme dobro in v celoti znano. Toženka je zavarovalno premijo tudi obračunala od zavarovalne vsote 170.000,00 SIT. Upoštevati je treba vsebino zavarovalne police, tudi če bi bili dogovorjeni zavarovalni pogoji. Toženka je nepošteno ravnala, ko je pokasirala premijo od zavarovalne vsote 170.000,00 SIT, odškodnino pa plačala od vsote 50.000,00 SIT. Tudi če bi veljali Splošni pogoji za tožnika, so ti sami s seboj v nasprotju in nejasni, saj sta jih celo nižji sodišči drugače razumeli in na njihovi podlagi drugače odločili. Sodišče bi jih moralo razlagati v skladu s 100. členom ZOR. V dokaz, kako toženka manipulira s pogoji, prilaga polici sklenjeni isti dan, kot je bila obravnavana, na katerih je zapisano, da veljajo pogoji Živali 91, v tej zadevi pa naj bi veljali pogoji Ži-88. Toženka v odgovoru na revizijo opozarja, da so trditve o procesnih kršitvah splošne; da izpodbija tudi dejansko stanje; da je smisel slehernega zavarovanja negotov dogodek, za tožnika pa ni bil, saj je vedel, da je krava zbolela; da je v nasprotju z dokazi trditev, da je toženka vedela za obolelost krave ob preureditvi zavarovanja; da se ob preureditvi police zapišejo le spremembe; da je bil tožnik dolgoletni zavarovanec, zavarovalni pogoji pa se izročijo le pri sklenitvi zavarovanja. Predlaga, naj sodišče zavrže revizijo kot nedopustno ali pa jo zavrne kot neutemeljeno.

Državno tožilstvo Republike Slovenije se o vročeni mu reviziji ni izjavilo.

Revizija je utemeljena.

Ne gre pritrditi revizijskemu očitku v zvezi z naravo in sestavljanjem zavarovalne police. V pravnem prometu in zlasti v zavarovalstvu so v navadi standardizirane, vnaprej sestavljene pogodbe, ki jih je teorija poimenovala kot adhezijske. Te se pojavljajo kot formularne pogodbe - na vnaprej sestavljenih obrazcih, pri čemer gre lahko tako za temeljno pogodbo samo (zavarovalno polico) kakor tudi za posebej sestavljene splošne pogoje, ki so del pogodbe. Zato tudi zakonodaja upošteva in delno ureja takšne pogodbe (na primer 100., 142. in 902. člen ZOR). Tudi ni nič narobe, nasprotno to je običajno, da izpolnjuje formularne pogodbe v zavarovalstvu na podlagi podatkov in želja zavarovatelja zavarovalni zastopnik in tako med drugim tudi sklepa pogodbe o spremembah zavarovalnih pogodb in o podaljšanju njihove veljavnosti (prvi odstavek 906. člena ZOR), za kar je šlo v tej zadevi.

Res pa v ustrezni rubriki obravnavane zavarovalne police št. 57859 "Za zavarovanje veljajo priloženi pogoji za:" ni navedeno, kateri pogoji naj bi bili to. Vendar izpolnitev te rubrike ni bila nujna, ker je šlo le za preureditev zavarovanja po 14. členu Splošnih pogojev, in sicer zavarovanja po zavarovalni pogodbi - polici št. 55664 (v obravnavani polici zmotno navedena št. 55663) z dne 23.4.1992, sklenjeni za čas od tega datuma do 23.4.2002. V slednji pa so navedeni splošni pogoji, ki veljajo. Ker je šlo za preureditev zavarovanja, s katero se preuredijo zavarovalne vrednosti in zavarovalna vsota (prvi odstavek 14. člena Splošnih pogojev), nista pa tožnik in zavarovalni zastopnik spreminjala splošnih pogojev (slednje ni bilo ne zatrjevano ne ugotovljeno), tudi ni bilo potrebno v novi (preurejeni) polici navajati splošnih pogojev in se o njih dogovarjati (23. člen Splošnih pogojev). Razume se, da so veljali isti kot poprej v "osnovni" pogodbi.

V zvezi s slednjim, se pravi v zvezi z vprašanjem, kateri so bili ti Splošni pogoji, pa je prišlo do nasprotja med tem, kar je navedeno v razlogih sodb nižjih sodišč o vsebini listin, in med samimi temi listinami (13. točka drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77). Na to revizija utemeljeno opozarja. Obe sodbi namreč jemljeta za podlago svojih odločitev Splošne pogoje Ži-88, toda v "osnovni" pogodbi - polici št. 55664 (kakor tudi v reviziji predloženih policah št. 57860 in 57861, izpolnjenih istega dne, kot je bila obravnavana) so navedeni pogoji Ži-91. Nasprotje je torej očitno in že to je narekovalo razveljavitev izpodbijane sodbe (prvi odstavek 394. člena ZPP/77). To nasprotje je namreč treba odpraviti, ker se odločitev sodišča opira prav na določbe Splošnih pogojev in zato je treba vedeti za njihovo pravo vsebino.

V tej zadevi se je porodilo tudi vprašanje, ali za tožnika sploh veljajo Splošni pogoji ali ne, ker vztrajno trdi, da jih ni poznal. Zakon o obligacijskih razmerjih določa v XXVII. poglavju o zavarovanju, torej kot specialnem predpisu, da mora zavarovalnica opozoriti sklenitelja zavarovanja, da so splošni zavarovalni pogoji sestavni del pogodbe, in mu izročiti njihovo besedilo, če niso natisnjeni že na sami polici (tretji odstavek 902. člena). Izpolnitev teh obveznosti zavarovalnice mora biti ugotovljena na polici (četrti odstavek tega člena). V "osnovni" polici št. 55664 je zapisano, kateri pogoji veljajo in da so priloženi. To polico je tožnik tudi podpisal in s tem potrdil, da je besedilo Splošnih pogojev tudi prejel. Gotovo je, da lahko dokazuje nasprotno - da jih ni prejel in da mu tudi ni bila znana njihova vsebina. Za rešitev tega vprašanja pa sta se nižji sodišči upravičeno oprli na določbe 142. člena ZOR, po katerih morajo biti Splošni pogoji objavljeni na običajen način (drugi odstavek), pogodbeno stranko pa zavezujejo, če so ji bili ob sklenitvi pogodbe znani ali bi ji morali biti znani (tretji odstavek). Toda če se v takšnih primerih izkaže, da je zavarovalnica Splošne pogoje natisnila in poskrbela, da so njihova besedila dostopna sklenitelju zavarovanja (da mu jih na njegovo zahtevo izroči zavarovalni zastopnik ali mu jih pošljeta ali zavarovalnica ipd.); da je tako imel možnost seznaniti se z njimi (bodisi s samim besedilom bodisi s pojasnili zavarovalnega zastopnika); da je šlo za poslovno (zavarovalno) razmerje med skleniteljem zavarovanja in zavarovalnico (ali drugo zavarovalnico) za enako zavarovanje in ob enakih pogojih, ki je nastajalo že prej ali bilo obnavljano - gre za domnevano molčeče poznavanje Splošnih pogojev (tretji odstavek 142. člena ZOR). Ob tem je namreč teba tudi upoštevati, da mora tudi sklenitelj zavarovanja ravnati ob sklepanju zavarovalnih pogodb skrbno kot dober gospodar (prvi odstavek 18. člena ZOR).

Nižji sodiči sta sicer ugotovili večino prej naštetih relevantnih okoliščin, ne pa tudi te, sicer po toženki zatrjevane, da je tožnik že poprej in večkrat sklepal z njo pogodbe za zavarovanje živali, še prej pa z Zavarovalnico Triglav. Slednje utegne biti tudi pomembno, če so bili njeni Splošni pogoji enaki kot pri toženki, o čemer bi se dalo sklepati po "preambuli" Splošnih pogojev toženke. Za pravilno uporabo materialnega prava v opisanem pogledu dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, kar je spet razlog za ugoditev reviziji in razveljavitev izpodbijane sodbe (drugi odstavek 395. člena ZPP/77).

Če se bo ob novem sojenju izkazalo, da veljajo za tožnika splošni pogoji in da je njihova vsebina takšna, kot je v pogojih Ži-88 oziroma da veljajo prav ti, pa naj bo opozorjeno na nekaj njihovih nejasnih določb, ki utegnejo priti v poštev ob novem odločanju o stvari. Po svoji vsebini 14. člen Splošnih pogojev ureja tako preureditev zavarovanja (1. točka) kakor tudi njegovo podaljšanje (2. točka), medtem ko 3. točka ureja delno prenehanje zavarovanja za oba primera. Določba, da se za živali, ki so zbolele ob (??) podaljšanju zavarovanja, zavarovalna vsota ne more zvišati, vse dokler ne ozdravijo - je umeščena v 1. točko, ki, kot rečeno, ureja le preureditev zavarovanja. Ali torej velja tudi za preureditev ? Dognati je treba nadalje pomen "akutne bolezni" v povezavi z 2. členom Splošnih pogojev in pravili stroke in, če se bo izkazalo kot potrebno v zvezi s tem, za kakšno bolezen je šlo pri Normi, ki je bolehala skoraj pet mesecev. Ali se izraz iz četrtega odstavka 1. točke 14. člena "ob ocenitvi njihove vrednosti" nanaša na ocenitev v smislu 8. člena ali pa gre za kakšno drugo ocenitev? Kako se ureja v zavarovalni pogodbi zavarovalna vrednost (prvi odstavek 1. točke 14. člena), ko pa zavarovalna pogodba - polica (vsaj takšne, ki so priložene spisu) ne vsebuje podatkov oziroma nimajo rubrik za zavarovalno vrednost marveč le za zavarovalno vsoto? Ob tem velja opozoriti na ločevanje med zavarovalno vrednostjo (5. člen) in zavarovalno vsoto (10. člen), in pri tem, ali je zavarovalna vrednost Norme v času, ko je zbolela, sploh bila ugotovljena. Glede na pomen četrtega odstavka 1. točke 14. člena bo potrebno dognati razmerje med njim in 4. točko 8. člena. Tožeči stranki gre tudi odgovor na njen pomislek, izražen že na začetku te pravde, zakaj tožena stranka obračunava premijo od preurejene zavarovalne vsote, škodo pa obračunava po prejšnji zavarovalni vsoti.

Pritožbeno sodišče bo tako moralo ob ponovnem odločanju paziti, da se ne bi ponovile naštete pomanjkljivosti postopkovne, dejanske in pravne narave.

Odločitev o revizijskih stroških temelji na tretjem odstavku 166. člena ZPP/77.