Jedro

Dolžnica v izvršilnem postopku ne more izpodbijati izvršilnega naslova, to je pravnomočne sodbe. V sodbi je dolžnica navedena kot stranka in je na njeni podlagi dolžna plačati terjani znesek. Zmotno je stališče, da je dolžnica uveljavljala ugovorni razlog iz 12. točke 50. člena ZIP, da torej zatrjuje, da obveznost ni prešla nanjo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnice in ji naložilo, naj upniku povrne 7.468,00 SIT nadaljnjih stroškov.

Zoper tak sklep se je pritožila dolžnica in predlaga, da sodišče sklep o plačilu stroškov zavrne in ga naslovi na L.K.. Pri tem navaja, da je bila v pravdni zadevi opr.štev. P 156/95 Okrožnega sodišča v Novi Gorici pooblaščenka svojega moža L.K.. V pooblastilu je izrecno navedeno, da ni plačnica nobenih stroškov, ki bi nastali v tej zadevi. Nadalje navaja, da je tudi iz zapisnika prve glavne obravnave z dne 18.1.1994 razvidno, da ni tožeča stranka ona, ampak njen mož. Sodišče v Novi Gorici jo je samo od sebe iz pooblaščenke spremenilo v stranko. Izvršba na njene osebne dohodke ne more biti izvršljiva, ker ni več v delovnem razmerju, poleg tega pa mora skrbeti za hčerko. Prilaga fotokopiji pooblastila in zapisnika.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor dolžnice. Pri tem je sicer zmotno štelo, da dolžnica uveljavlja ugovorni razlog iz 12. točke 50. člena ZIP, da torej zatrjuje, da obveznost ni prešla nanjo.

Pojem prehoda terjatve ali obveznosti opredeljuje 22. člen ZIP; gre za primer, kadar je predlagana izvršba proti nekomu, ki v izvršilnem naslovu ni naveden kot dolžnik, je pa z javno ali po zakonu overjeno listino dokazano, da je obveznost prešla nanj. Sodišče prve stopnje je dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (16. člen ZIP), to je pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Novi Gorici, opr.št. P 156/95 z dne 11.10.1996, v zvezi s sklepom istega sodišča, opr.št. P 156/95 z dne 15.11.1996. S to je dolžnici naloženo plačilo pravdnih stroškov, katerih izterjava je predmet tega izvršilnega postopka.

Upnica je ugovarjala, da se izvršilni naslov ne nanaša nanjo oz. je v njem napačno navedena kot stranka. Dolžnica v izvršilnem postopku ne more izpodbijati izvršilnega naslova, to je pravnomočne sodbe.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je v njej dolžnica navedena kot stranka in na njeni podlagi dolžna plačati terjani znesek, ter da ni podan noben od ugovornih razlogov, ki so primeroma navedeni v 50. členu ZIP, ne kak drug razlog, ki bi preprečeval izvršbo. Ostale pritožbene navedbe niso pomembne za preizkus izpodbijanega sklepa.

Zato in ker ni našlo pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi določbe 2. odstavka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 381. členom ZPP in 14. členom ZIP, je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi določbe 2. odstavka 380. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP.

Ker je bil sklep o izvršbi izdan dne 30.9.1998, to je pred uveljavitvijo Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur.l. RS, št. 51/98), je sodišče v postopku s pravnimi sredstvi uporabilo določbe Zakona o izvršilnem postopku (ZIP, Ur.l. SFRJ, št. 20/78 - 27/90).

Na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP, Ur.l. RS, št. 26/99, je v pritožbenem postopku uporabilo določbe ZPP, Ur.l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90 in RS, št. 55/92.