Jedro

Glede na to, da je bil v obravnavanem primeru sklep o uvedbi obnove postopka po uradni dolžnosti z dne 26. 10. 2015, na podlagi katerega je bila izdana izpodbijana, v obnovljenem postopku izdana odločba, pravnomočno odpravljen, je sodišče glede na podane razloge (da v obnovljenem postopku izdana odločba brez sklepa o obnovi oziroma ob odpravljenem sklepu o obnovi ne more obstati) in ob upoštevanju predstavljenega stališča Vrhovnega sodišča tožbi ugodilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 (nepravilna uporaba zakona) ter izpodbijano, v obnovljenem postopku izdano odločbo odpravilo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport št. 5441-3/2012 z dne 10. 12. 2015 se odpravi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju ministrstvo) je z izpodbijano odločbo, izdano po uradni dolžnosti, odločilo, da se delno odpravi sklep št. 54451-4/2010 z dne 30. 7. 2010, popravljen s sklepom o popravi očitne pomote št. 54451-4/2010 z dne 3. 8. 2010, in sicer v 2. točki izreka (v 1. točki izreka), da se tožnici odobri sofinanciranje operacije „Večnamenski nogometni stadion ...“ iz sredstev ESRR v 100 % deležu upravičenih stroškov, in sicer v višini 7.473.325 EUR (v 2. točki izreka) in da je tožnica dolžna razliko med že izplačanimi sredstvi po sklepu o izboru v višini 9.386.149 EUR ter v postopku obnove ugotovljeno višino upravičenih stroškov v znesku 7.473.325 EUR, v višini 1.912.824 EUR vrniti v proračun RS v roku 15 dni od dokončnosti te odločbe (v 3. točki izreka). Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je ministrstvo v izvrševanju sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 575/2015 z dne 7. 7. 2015 v ponovnem postopku izdalo sklep o obnovi postopka z dne 26. 10. 2015, po katerem se obnovi postopek javnega razpisa z dne 15. 6. 2010 za sofinanciranje operacije „Večnamenski nogometni stadion ...“ glede tožnice, v zvezi z javnim razpisom za izbor operacij za sofinanciranje v športno - turistično infrastrukturo III, ki je bil dokončno zaključen s sklepom z dne 30. 7. 2010. Na podlagi navedenega sklepa je ministrstvo vodilo obnovljeni postopek, in sicer iz razloga, določenega v 5. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker je tožnica v prijavi na javni razpis navedla neresnične podatke, na katere se je ministrstvo pri izdaji sklepa o izboru neposredno oprlo, zaradi česar je bila za tožnico izdana ugodnejša odločba, kot bi bila sicer. V zvezi z obnovitvenim razlogom glede ugotovljenega nepravilnega vnosa v obrazec „9.b Analiza stroškov in koristi“ ministrstvo navaja, da je pri zaključevanju ter končnem pregledu upravičenih stroškov v prijavljenem projektu bilo 20. 4. 2011 ugotovljeno, da je tožnica v predhodno pripravljen navedeni obrazec, ki je sestavni del prijave na javni razpis, pri vnosu zaporedne številke za leto 2020 namesto pravilnega števila „10“ vnesla številko „19“, zaradi česar so bile neupravičeno spremenjene diskontirane vrednosti za operativne stroške za leto 2020 v korist tožnice. V navedenem obrazcu pa si številke morajo slediti v vrstnem redu v skladu s korakom 1 zaradi pravilnega izračuna vrednosti investicije v stalnih cenah ter diskontiranja vrednosti, navedeno pa je tudi podlaga za izračun upravičenih stroškov in s tem za izračun pripadajočega zneska. V zvezi z obnovitvenim razlogom kršitve prepovedi dvojnega financiranja zemeljskih del ministrstvo navaja, da je bilo pri zaključevanju ter končnem pregledu upravičenih stroškov v prijavljenem projektu ugotovljeno, da je tožnica s svojo prijavo kršila prepoved dvojnega financiranja, saj je pri pripravi obrazca „9.b Analiza stroškov in koristi“ nepravilno upoštevala upravičenost sofinanciranja stroškov zemeljskih del, pri čemer je ista dela kot terjatev prijavila v insolvenčnem postopku družbe A. d.d. (prepoved dvojnega financiranja, 21. točka javnega razpisa). Ministrstvo navaja, da je tožnico pozvalo, da se glede navedene ugotovitve izjavi, ta pa je v odgovoru z dne 18. 4. 2011 pojasnila, da je gospodarski družbi A. d.d. posredovala zahtevek za denarno plačilo nadomestne izpolnitve oziroma prijavo terjatve v postopku prisilne poravnave in da je poplačilo le-te glede na veliko verjetnost uvedbe stečajnega postopka družbe A. d.d. negotovo, ni pa predložila nobenih dokazil, iz katerih bi izhajalo, da do dvojnega financiranja ne more priti. Po preučitvi dokumentacije v zvezi z zahtevkom tožnice za denarno plačilo nadomestne izpolnitve oziroma njene kasnejše prijave terjatve v postopku prisilne poravnave/stečaja je ministrstvo zaključilo, da je očitno, da gre v obravnavanem primeru za kršitev pravila o prepovedi dvojnega financiranja in zato tožnica v tem delu ne more biti upravičena do sofinanciranja iz sredstev kohezijske politike. Po opisani dopolnitvi dejanskega stanja je ministrstvo ponovno preverilo izračun upravičenih stroškov (obrazec „9.b Analiza stroškov in koristi“). Ugotovljeno je bilo, da so stroški investicije še vedno 42.548.626 EUR. Upravičeni stroški znašajo 30.410.063 EUR in so izračunani tako, da se od stroškov investicije odbije davek na dodano vrednost, ki znaša 7.091.438 EUR ter znesek dvojnega financiranja v višini 5.047.125 EUR. Upravičeni izdatki znašajo 10.456.398 EUR in predstavljajo razliko med diskontiranimi investicijskimi stroški in diskontiranimi neto prihodki (32.092.228 EUR). Izračunana finančna vrzel (razmerje med upravičenimi stroški in diskontiranimi investicijskimi stroški) znaša 24,58 %. Na podlagi tega je tožnica upravičena do 7.473.325 EUR oziroma za 1.912.824 EUR manj, kot je bilo ugotovljeno v sklepu o izboru. Tožnica je dolžna razliko med izplačanimi sredstvi ter v postopku obnove ugotovljeno višino upravičenih stroškov v višini 1.912.824 EUR vrniti v proračun Republike Slovenije.

2. Tožnica vlaga tožbo zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvenih kršitev pravil postopka. Kot bistveno izpostavlja, da je ministrstvo v izpodbijani odločbi nepopolno ugotovilo dejansko stanje v delu, ki se nanaša na obveznost tožnice, da razliko v višini 1.912.824 EUR vrne v proračun RS. Dne 20. 6. 2012 je bil tožnici namreč navedeni znesek, skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, skupaj v znesku 2.053.319,23 EUR že zarubljen. Kot bistvene kršitve pravil postopka pa tožnica uveljavlja kršitev načela ne bis in idem, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, da obnova postopka ni bila pravočasno uvedena, da obnovitveni razlog po 5. točki 260. člena ZUP ni podan, kar vse tudi obširno obrazloži. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi oziroma podrejeno, naj izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne ministrstvu v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

3. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe, vztraja pri izpodbijani odločbi ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. V naknadni pripravljalni vlogi tožnica sodišče obvešča, da je bil s sodbo I U 1678/2015 z dne 30. 8. 2016 v teku predmetnega upravnega spora odpravljen sklep o dovolitvi obnove postopka z dne 26. 10. 2015. Glede na to po njenem mnenju izpodbijana odločba nima več ustrezne podlage.

5. Toženka v odgovoru na vlogo tožnice navaja, da je tožnici 23. 9. 2016 nakazala 2.053.766,70 EUR glavnice z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 20. 6. 2012 dalje do plačila, v skupnem znesku 2.782.956,21 EUR.

6. V naknadni pripravljalni vlogi tožnica sodišču sporoča, da vztraja pri tožbi in sodišču predlaga, naj odloči v skladu s tožbenim predlogom.

7. Tožba je utemeljena.

8. Tožnica izpodbija odločbo, ki jo je ministrstvo izdalo v obnovljenem postopku, ki ga je vodilo na podlagi sklepa o obnovi postopka št. 5441-3/2012-26 z dne 26. 10. 2015, izdanega po uradni dolžnosti, in s katerim je bilo zaradi obnovitvenega razloga po 5. točki 260. člena ZUP odločeno, da se obnovi postopek javnega razpisa z dne 15. 6. 2010 za sofinanciranje operacije „Večnamenski nogometni stadion ...“ glede tožnice, v zvezi z javnim razpisom za izbor operacij za sofinanciranje v športno - turistično infrastrukturo III, ki je bil dokončno zaključen s sklepom z dne 30. 7. 2010. 9. V teku predmetnega upravnega spora pa je to sodišče sklep o obnovi postopka št. 5441-3/2012-26 z dne 26. 10. 2015, ki ga je (tudi) izpodbijala tožnica, s sodbo I U 1678/2015 z dne 30. 8. 2016 odpravilo. V obrazložitvi sodbe je sodišče ugotovilo, da je ostala neizkazana okoliščina, da je ministrstvo uvedlo obnovo postopka po uradni dolžnosti pravočasno, torej v roku iz 4. točke prvega odstavka 263. člena ZUP; glede na to obstoja obnovitvenega razloga iz 5. točke 260. člena ZUP (oziroma verjetnega obstoja okoliščin nepravilnega vnosa podatkov v obrazec „9.b Analiza stroškov in koristi“ in dvojnega sofinanciranja stroškov zemeljskih del), na katerem je sklep temeljil, niti ni presojalo. Sodišče je sklep o uvedbi obnove postopka odpravilo iz razloga po 4. točki prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ne da bi zadevo vračalo ministrstvu v ponovni postopek. Sodba je z dnem izdaje, 30. 8. 2016, postala pravnomočna.

10. Na podlagi določb 268. člena ZUP in 270. člena tega zakona se odločba izda v obnovljenem postopku le na podlagi (dokončnega) sklepa o uvedbi oziroma dovolitvi obnove. V postopku za izdajo sklepa o dovolitvi obnove postopka oziroma sklepa o uvedbi postopka obnove po uradni dolžnosti se namreč opravi preizkus in nato v sklepu ugotovi, da so za obnovo postopka izpolnjeni zakonski pogoji ter se določi obseg, v katerem bo postopek obnovljen (267., 268. člen ZUP). Na podlagi podatkov, ki so bili zbrani v prejšnjem postopku in v obnovljenem postopku, izda pristojni organ odločbo o zadevi, ki je bila predmet postopka; z njo lahko pusti prejšnjo odločbo, ki je bila predmet obnove, v veljavi, ali pa jo odpravi ali razveljavi in nadomesti z novo (prvi odstavek 270. člena ZUP). Obnova postopka brez posebnega sklepa se dovoli (uvede) le izjemoma (tretji odstavek 268. člena ZUP); za tak primer pa v obravnavani zadevi ni šlo.

11. V analognem primeru je Vrhovno sodišče, ko je odločalo o reviziji (sodba X Ips 266/2013 z dne 18. 11. 2015), ob ugotovitvi, da obstoji pravnomočna odločba, izdana v obnovljenem postopku (in pravnomočna sodba sodišča prve stopnje v zvezi s to odločbo) ter naknadno pravnomočno odpravljen sklep o obnovi postopka, reviziji ugodilo (in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbi ugodilo) ter odpravilo odločbo, izdano v obnovljenem postopku. Pri tem se je sklicevalo na določbe 268. in 270. člena ZUP (torej na stališče, ki ga zastopa tudi to sodišče ter ga je razložilo v 10. točki obrazložitve te sodbe) in odločitev utemeljevalo tudi na potrebi po zagotovitvi pravice do učinkovitega pravnega sredstva in sodnega varstva (25. in 23. člen Ustave). Navedlo je, da se mora postopek vrniti v celoti v stanje pred izdajo odločbe, izdane v obnovljenem postopku ter da stranke posledice odločbe, izdane v obnovljenem postopku, ne smejo zadeti.

12. Glede na to, da je bil (tudi) v obravnavanem primeru sklep o uvedbi obnove postopka po uradni dolžnosti z dne 26. 10. 2015, na podlagi katerega je bila izdana izpodbijana, v obnovljenem postopku izdana odločba, pravnomočno odpravljen (sodba I U 1678/2015 z dne 30. 8. 2016), je sodišče glede na podane razloge (da v obnovljenem postopku izdana odločba brez sklepa o obnovi oziroma ob odpravljenem sklepu o obnovi ne more obstati) in ob upoštevanju predstavljenega stališča Vrhovnega sodišča tožbi ugodilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 (nepravilna uporaba zakona) ter izpodbijano, v obnovljenem postopku izdano odločbo odpravilo. Sodišče je izpodbijano odločbo zgolj odpravilo, ne da bi zadevo vračalo ministrstvu v ponovni postopek, saj za vodenje takega postopka glede na procesno situacijo (ko je odločanje o uvedbi obnove postopka po uradni dolžnosti z odpravo sklepa z dne 26. 10. 2015 - glede na izrek sodbe I U 1678/2015 z dne 30. 8. 2016 - pravnomočno končano) ni več podlage.

13. Sodišče še dodaja, da je v teku predmetnega upravnega spora toženka že odpravila pravne posledice, nastale tožnici s tem, ko ji je bil zarubljen na podlagi izpodbijane odločbe ugotovljen znesek za vračilo, saj ji je 23. 9. 2016 že vrnila ta znesek, skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Da to drži, izhaja tako iz navedb strank v tem postopku kot tudi iz posredovanih listin. Vendar po presoji sodišča tožnica s tem ni izgubila pravnega interesa za tožbo, in da z njo doseže, da se nezakonita, zanjo neugodna izpodbijana odločba, po kateri je zavezanka za vračilo sredstev, odpravi.

14. O stroškovnem zahtevku tožnice je sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter ji na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu odmerilo stroške v znesku 285,00 EUR, povečanem za 22 % DDV, ker je njen pooblaščenec zavezanec za DDV.