Jedro

Tožnik je po lastni volji zakrivil stroške izvršilnega naslova v izvršilni zadevi I 128/2023 v smislu tretjega odstavka 14. člena ZBPP. 

Pravilna in zakonita je tudi odločitev tožene stranke, da tožnik ni upravičen do izjemne brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Dosedanji postopek

1.Tožena stranka je z odločbo Bpp 1715/2024 z dne 8. 8. 2025 zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Ugotovila je, da je tožnikov mesečni dohodek presegal višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z Zakonom o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) in da je tožnik dokazoval višino dejanskega mesečnega izplačila pokojnine z dokazili za nerelevantno obdobje. Tožnik je zoper navedeno odločbo sprožil upravni spor. V tožbi je navedel, da tožena stranka ni upoštevala v izvršbi zarubljenega dela pokojnine, zaradi katere je bilo njegovo razpolaganje z dohodkom omejeno. Upravno sodišče RS je s sodbo I U 1575/2025-6 z dne 7. 11. 2025 ugodilo tožnikovi tožbi, odpravilo navedeno odločbo in zadevo vrnilo istemu organu v ponovno odločanje.

2.Upravno sodišče RS je v sodbi I U 1575/2025-6 z dne 7. 11. 2025 pojasnilo, da je treba pri ugotavljanju tožnikovega materialnega položaja upoštevati tretji odstavek 14. člena ZBPP, ki omogoča upoštevanje dejansko prejetega periodičnega dohodka pod določenimi pogoji. Upravno sodišče RS je sprejelo stališče, da v izpodbijani odločbi ni bilo obrazloženo, ali tožnik izkazuje upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje z njegovim dohodkom omejeno in na podlagi katerih je utemeljeno sklepati, da jih ni zakrivil po svoji volji. Tožena stranka bi morala tožnika pozvati, naj izkaže višino zmanjšanega izplačila pokojnine v pravno pomembnem obdobju in ugotoviti, za koliko ter na kakšni podlagi je bilo v relevantnem obdobju tožniku dejansko zmanjšano izplačilo pokojnine.

3.Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ponovno zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v sodnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani s številko III P 469/2024.

4.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je tožena stranka vpogledala v zadevo Okrajnega sodišča v Domžalah I 128/2023. Iz navedene zadeve izhaja, da je bila tožnikova pokojnina zarubljena s strani dolžnikovega dolžnika - Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju ZPIZ) po sklepu za izvršbo, ki je bil izdan na predlog tožnikove upnice. Tožnikova upnica je izkazala obstoj terjatve na podlagi izvršilnega naslova, sodbe Okrožnega sodišča v Kopru P 302/2019 z dne 21. 4. 2022, potrjene s sodbo Višjega sodišča v Kopru I Cp 586/2022 z dne 8. 12. 2022. Na podlagi obrazložitve sodbe višjega sodišča, iz katere izhaja, da je sodišče prve stopnje naložilo tožniku plačilo stroškov pravdnega postopka, je tožena stranka ugotovila, da je tožnik dolg iz naslova plačila pravdnih stroškov do upnice zakrivil po lastni volji. Zoper upnico je namreč sprožil pravdni postopek pred Okrožnim sodiščem v Kopru, v katerem je bil njegov tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen zaradi utemeljenega ugovora zastaranja terjatve. Tožena stranka je pojasnila, da se mora tožnik, ki začne sodni postopek, zavedati, da sodišče odloča o njegovem zahtevku na podlagi navedb in dokazov obeh pravdnih strank ter da je lahko njegov tožbeni zahtevek tudi zavrnjen. Posledica za tožnika negativne sodne odločitve v pravdnem postopku pa je povrnitev stroškov postopka stranki, ki je v pravdi uspela.

5.Tožena stranka je o navedenih ugotovitvah 28. 11. 2025 obvestila tožnika in ga pozvala, naj se do njih opredeli, predloži dokazila o višini zarubljene pokojnine za trimesečno obdobje ter izkaže upravičene razloge, da rubeža pokojnine zaradi plačila sodnih stroškov nasprotne stranke ni zakrivil po lastni volji.

6.Tožena stranka je na podlagi podatkov uradnih evidenc ter izjav tožnika presodila, da sicer tožnik z višino lastnega dohodka presega cenzus za dodelitev BPP, vendar je tožnikovo razpolaganje z dohodkom omejeno zaradi rubeža pokojnine na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi1. Tožnik pa ni uspel izkazati, da razloga za omejitev s pokojnino, torej rubeža pokojnine zaradi plačila sodnih stroškov v pravdnem postopku, ni zakrivil po lastni volji, zato tožnik ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev BPP v skladu z določbami 13. in 14. člena ZBPP.

7.Tožena stranka je presojala tudi tožnikove navedbe v odgovoru na poziv z dne 8. 12. 2025 glede tožnikove upravičenosti do izjemne BPP. Ugotovila je, da tožnik v prošnji za dodelitev BPP oziroma njeni dopolnitvi z dne 27. 11. 2024 ni uveljavljal pravice do izjemne BPP, temveč le do redne BPP. Tožniku je pojasnila, da je v skladu s petim odstavkom 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) pristojni organ v ponovnem postopku vezan na izrek sodbe, v tem primeru sodbe Upravnega sodišča RS I U 1575/2025 z dne 7. 11. 2025, in dejansko stanje, ki ga je sodišče ugotovilo v postopku, v katerem je tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt. V obrazložitvi sodbe pa Upravno sodišče RS ni ugotavljalo dejstev in dokazov glede pravice tožnika do izjemne BPP, saj tega tudi v prvotnem postopku ni uveljavljal.

Bistvene navedbe strank

8.Zoper izpodbijano odločbo vlaga tožnik tožbo in sodišču predlaga, da tožbi ugodi, odpravi izpodbijano odločbo ter mu za zastopanje v postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani št. III P 469/2024 dodeli brezplačnega odvetnika.

9.Tožnik navaja, da je tožena stranka v izpodbijani odločbi odločala le o redni BPP, čeprav bi se morala opredeliti tudi glede pravice tožnika do izjemne BPP. Iz vseh dokazov v spisu je razvidno, da tožnik izpolnjuje pogoje tako za redno kot za izjemno BPP. Tožnik namreč že od leta 1996 dalje ni zmožen uresničiti pravice do sodnega varstva zaradi nezakonitih sodb in nezakonitih izvršb, predvsem izvršbe Okrajnega sodišča v Domžalah s številko In 91/2000, v kateri so bili zapečateni stroji in oprema, ki so bili za tožnika edini vir prihodkov. Na podlagi nezakonitih sodb in sodnih izvršb se tožniku že od leta 2000 dalje rubijo prihodki, ki jih prejema od ZPIZ-a, zato vsekakor izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP. Meni še, da tožena stranka ni upoštevala 7. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). V dopolnitvi tožbe se je tožnik skliceval na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani K 182/07 z dne 18. 8. 2009, iz katere naj bi bilo razvidno, da so bile sodbe, izdane v postopku Okrožnega sodišča v Kopru P 302/2019, nezakonite, kar posledično velja tudi za nezakonito odmerjene stroške postopka. Trdi, da ni kriv za sodne rubeže pokojnine, ki so posledica postopka Okrožnega sodišča v Kopru, zlorabe odvzete poslovne sposobnosti in nestrokovnega zastopanja prava neukih skrbnikov, ki niso poznali dejanskega stanja zadev. Tožnik je bil tako pred sodiščem v Kopru brez pravnega varstva, zato ne more biti kriv za nastale stroške postopka in za nezakoniti rubež pokojnine.

10.Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe. Navaja, da so tožnikove trditve in dokazi, ki jih je tožnik predložil v dopolnitvi tožbe, nedopustne tožbene novote. Iz previdnosti izpostavlja, da tožnik ni predložil sodbe Višjega sodišča v Ljubljani K 182/07 z dne 18. 8. 2009. Sklicevala se je na ugotovitve izpodbijane odločbe, in sicer, da ne obstajajo okoliščine iz tretjega odstavka 14. člena ZBPP, ki bi opravičevale obstoj materialnega pogoja za dodelitev BPP. Tožnik je v obravnavani zadevi izrecno uveljavljal le pravico do redne BPP in ne pravice do izjemne BPP, obenem pa ni navedel nobenih konkretnih razlogov za izpolnjevanje pogojev za izjemno BPP. Skliceval se je le na predlagane dokaze v prejšnjih postopkih.

Presoja sodišča

11.Tožba ni utemeljena.

12.Predmet sodne presoje v obravnavani zadevi je pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke, s katero je zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev redne in izjemne BPP.

13.V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožena stranka pri ugotavljanju tožnikovega materialnega položaja upoštevala stališča iz sodbe I U 1575/2025 z dne 7. 11. 2025 in določbo tretjega odstavka 14. člena ZBPP, na podlagi katere se presoja, ali tožnik izkazuje upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje z njegovim dohodkom omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih ni zakrivil po lastni volji.

14.V skladu s prvim odstavkom 13. člena ZBPP je do redne BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Po drugem odstavku 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke.

15.V skladu z drugim odstavkom 14. člena ZBPP se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. V skladu s prvim odstavkom 12. člena ZUPJS se v dohodek, ki se upošteva, štejejo med drugim tudi dohodki in prejemki vseh oseb, ki so obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine (1. točka prvega odstavka 12. člena ZUPJS). Po sedmem odstavku 12. člena ZUPJS se upoštevajo dohodki in prejemki iz prvega odstavka 12. člena po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane po zakonu, ki ureja dohodnino, ter za davke in obvezne prispevke za socialno varnost, odtegnjene od teh dohodkov in prejemkov. Izjeme za priznanje BPP so določene tudi v prvem odstavku 13. člena ZUPJS, ki določa, da se pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dohodek zmanjša za: 1. izplačane preživnine; sredstva, ki jih od osebe (kot preživninskega zavezanca) izterja preživninski sklad iz naslova izplačanega nadomestila preživnine oziroma sredstva, ki jih je oseba sama plačala skladu iz tega naslova za leto, v katerem se upošteva dohodek pri uveljavljanju pravic po tem zakonu; in za druge prejemke, izplačane na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov, vendar največ v višini izvršilnega pravnega naslova; in 2. periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov.

16.Po presoji sodišča je pravilna ugotovitev tožene stranke, (1) da je bila tožnikova pokojnina v pravno pomembnem trimesečnem obdobju znižana zaradi rubljenja denarnih sredstev na podlagi izvršilnega naslova v izvršilni zadevi I 128/2023 in (2) da je bila izvršba posledica neplačila stroškov nasprotni stranki, ki jih je bil tožnik dolžan povrniti po sodbi Okrožnega sodišča v Kopru P 302/2019 z dne 21. 4. 2022, saj v postopku ni uspel. Tožnik je torej stroške iz izvršilnega naslova v izvršilni zadevi I 128/2023, ki so bili posledica neplačila stroškov postopka nasprotne stranke, v smislu tretjega odstavka 14. člena ZBPP zakrivil po lastni volji, zato jih tožena stranka ni upoštevala pri ugotavljanju materialnega položaja tožnika. Neutemeljen je tožnikov ugovor, da je bila odločitev v pravdnem postopku P 302/2019 z dne 21. 4. 2022 nezakonita, ker so ga zastopali malomarni in nestrokovni skrbniki. Tožnik v bistvenem izpodbija pravilnost izvršilnega naslova (sodbo Okrožnega sodišča v Kopru P 302/2019 z dne 21. 4. 2022), kar pa ni predmet tega upravnega spora. Tožnik niti ne izpodbija ugotovitve tožene stranke, da v pravdnem postopku zaradi plačila odškodnine ni uspel, ker je bila tožba vložena prepozno in mu je sodišče naložilo v plačilo stroške pravdne postopka ter je z lastnim ravnanjem sprožil izvršilni postopek s tem, ko nasprotni stranki ni povrnil stroškov postopka, ki ga je sam sprožil in v njem ni uspel. Sodišče zato pritrjuje ugotovitvam tožene stranke, da je tožnik po lastni volji zakrivil stroške izvršilnega naslova v izvršilni zadevi I 128/2023 v smislu tretjega odstavka 14. člena ZBPP in zaradi tega v obdobju treh mesecev v letu 2023 (oktober, november in december) prejel izplačano pokojnino v znesku 878,88 EUR.

Pravilna in zakonita pa je tudi odločitev tožene stranke, da tožnik ni upravičen do izjemne brezplačne pravne pomoči.

Brezplačna pravna pomoč se lahko, ne glede na določbe ZBPP o materialnem položaju prosilca in njegove družine, dodeli tudi, če prosilec izpolnjuje pogoje iz 24. člena ZBPP in če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega višine štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, premoženje prosilca in njegove družine pa ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (izjemna brezplačna pravna pomoč, prvi odstavek 22. člena ZBPP). Izjemna brezplačna pravna pomoč se pod pogoji iz prvega odstavka 22. člena ZBPP odstavka dodeli v relevantnem delu (tudi) v primeru: če gre za prosilca, ki mu je bil za zastopanje v sodnem postopku dodeljen skrbnik za posebni primer, ali za prosilca, ki mu je bila odvzeta poslovna sposobnost, razen če je bila prosilcu poslovna sposobnost omejena ali odvzeta zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih (šesta alineja drugega odstavka 22. člena ZBPP).

Tožnik v tožbi navaja, da tožena stranka ni presojala, ali so pri tožniku izpolnjeni pogoji za dodelitev izjemne BPP. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi pojasnila, da je tožnik v svoji prošnji z dne 27. 11. 2024 izrecno navedel, da izpolnjuje pogoje za redno BPP in ni izrecno uveljavljal pravice do izjemne BPP.

Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka že v odločbi Bpp 1715/2024 z dne 8. 8. 2025, ki je bila odpravljena s sodbo I U 1575/2025 z dne 7. 11. 2025, obširno pojasnila,

da tožnik ne izpolnjuje pogojev iz sedme alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP, niti ni podana nobena izmed drugih, v drugem odstavku 22. člena ZBPP taksativno naštetih okoliščin, ki bi opravičevale dodelitev izjemne BPP. Iz obrazložitve navedene odločbe je razvidno še, da je tožena stranka glede tožnikovih navedb v zvezi z izgubljenim in uničenim premoženjem v poplavah avgusta 2023, zaradi česar naj bi tožnik izpolnjeval pogoje za dodelitev izjemne BPP, vpogledala tudi v zadevo Bpp 1415/2024 in ugotovila, da tožnikove navedbe v zvezi s tem niso pravilne. Sodišče glede na navedeno ugotavlja, da se je tožena stranka do tožnikovih navedb v zvezi z izjemno BPP že opredelila, zato je tožbene navedbe v zvezi s tem kot neutemeljene zavrnilo.

Sodišče je na podlagi obrazloženega po ugotovitvi, da je po pravilnem postopku izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

Sodišče je na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva, na katerih temelji izpodbijana odločba (da je bila tožnikova pokojnina v pravno pomembnem trimesečnem obdobju znižana zaradi rubljenja denarnih sredstev na podlagi izvršilnega naslova v izvršilni zadevi I 128/2023 in da je bila izvršba posledica neplačila stroškov nasprotni stranki, ki jih je bil tožnik dolžan povrniti po sodbi Okrožnega sodišča v Kopru P 302/2019 z dne 21. 4. 2022, saj v postopku ni uspel), med strankama niso sporna.

Sodišče še pojasnjuje, da se skladno z 10. členom Zakona o sodnih taksah v postopkih o dodelitvi brezplačne pravne pomoči sodna taksa ne plača. ------------------------------- 1 Iz sodnega spisa je razvidno, da je tožnik predložil obvestila ZPIZ, iz katerih je razvidno, da je bila pokojnina zmanjšana zaradi izvršbe v postopku I 128/2023. 2 Glej 12. točko obrazložitve odločbe Bpp 1715/2024 z dne 8. 8. 2025.