Jedro

Subjektivna nevarnost kot pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve ne obstoji, ker pravno relevantnih dejanj dolžnika upnik ni izkazal.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe zaradi zavarovanja denarne terjatve v znesku 33.800,00 SIT spp zavrnilo.

Zoper navedeni sklep je upnik vložil pritožbo in med drugim navedel, da se ne strinja z odločitvijo sodišča, da ni izkazan pogoj niti po 2. niti po 3. odstavku 270. člena ZIZ.

Pritožba ni utemeljena.

Po 2. odstavku 270. člena ZIZ mora upnik verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da subjektivna nevarnost ni izkazana, saj obrazec BON, skromno stanje na žiro računu ali negativno stanje, neodzivanje na opomin, urgence za plačilo, ne predstavljajo okoliščin, ki bi po zakonu, glede na navedeno zakonito določilo, utemeljevale subjektivno nevarnost. Po 3. odstavku istega člena upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Tudi to okoliščino je prvostopno sodišče pravilno ocenilo, zato so pritožnikove trditve tudi glede tega neutemeljene. Pritožnik trdi, da dolžnik ne bo utrpel nikakršne škode s prepovedjo razpolaganja s sredstvi v višini 33.800,00 SIT, zase pa trdi, da bo težko uveljavljal svojo terjatev za primer, ko bo prišlo do izbrisa iz sodnega registra. S to svojo trditvijo upnik ni izkazal za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo.

Res je, da je smisel začasne odredbe v zaščiti upnika in da je njegov cilj, da se na sredstvih, s katerimi dolžnik razpolaga, povečajo izgledi za poplačilo. Pri taki zadolženosti, kot jo navaja sam pritožnik, pa so ti izgledi slabi, vsekakor jih v času odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe ni bilo, ali pa so bili majhni.

Poleg tega pa je vprašljiva tudi smotrnost takšnega zavarovanja za tako skromen denarni znesek, ki za upnika ne more predstavljati neke ogroženosti, če takšne terjatve nima zavarovane z začasno odredbo.

Po povedanem je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje po 2. točki 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.