Jedro

Glede na zakonsko ureditev odgovornosti ustanovitelja zavoda, ko je v 2. odstavku 49. člena ZZ določeno, da je ustanovitelj odgovoren za obveznosti zavoda, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno, in upoštevajoč, da je Akt o ustanovitvi Inštituta A, Zavoda B v 1. odstavku 16. člena omejil odgovornost ustanovitelja zavoda za obveznosti zavoda do višine vrednosti premoženja, ki ga je vanj vložil, je ustanovitelj poleg obveznosti plačila svojega vložka, odgovoren še za obveznosti zavoda do te višine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani 1. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžnikov ugovor z dne 30. 9. 2014 zoper sklep o izvršbi z dne 10. 9. 2014 zavrnilo (1. točka izreka) in odločilo, da se izvršba na dolžnikove premičnine ustavi (2. točka izreka).

2. Dolžnik vlaga pravočasno pritožbo zoper 1. točko izreka sklepa. Navaja, da v zgodovinskem izpisu jasno piše, da je družba S. d.d., ki je inštitut ustanovila 18. 5. 2005 vplačala 50.000,00 SIT osnovnega kapitala. Prilaga zgodovinski izpis iz sodnega registra za Inštitut A, s tem dokazom dokazuje, da je ustanovitelj ob ustanovitvi že vplačal 50.000,00 SIT in samo s temi že vplačanimi sredstvi in „samo enkrat“ vsakokratni ustanovitelj Inštituta A odgovarja upnikom. Inštitut je ob začetku svojega poslovanja 50.000,00 SIT - danes 208,65 EUR porabil za stroške poslovanja. Obrazložitev sodišča, ko je zavrnilo njegov ugovor, ni v skladu z Zakonom o zavodih (v nadaljevanju: ZZ) niti v skladu z Akt o ustanovitvi Inštituta A. V 16. členu Akt o ustanovitvi Inštituta A piše, da ustanovitelj odgovarja za obveznosti Inštituta do višine vrednosti premoženja, ki ga je vanj vložil. Premoženje je vložil enkrat, ob ustanovitvi, kar ne pomeni, da je ustanovitelj po vložitvi ustanovnega vložka dolžan neštetokrat plačati isto vrednost premoženja, kakršno je vplačal ob ustanovitvi, kar bi pomenilo, da odgovarja za vse obveznosti Inštituta do vseh upnikov. Glede navedbe sodišča, da bi moral v ugovoru zatrjevati in dokazati, da je moral poleg svojega vložka za obveznosti Inštituta upnikom plačati še 208,65 EUR, se sprašuje, kaj naj dokazuje, saj glede na njegovo razumevanje Akta o ustanovitvi upnikom odgovarja samo za premoženje, ki ga je ustanovitelj ob ustanovitvi že vložil. Sodišče indirektno trdi, da mora vsakokratni ustanovitelj poleg vplačila ustanovnega vložka vsakemu upniku Inštituta A enkrat ali neštetokrat plačati poleg vplačila ustanovnega vložka še po 208,65 EUR. Predlaga, da sodišče njegovemu ugovoru ugodi.

3. Upnik je po pooblaščencu odgovoril na pritožbo. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v smeri pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Na podlagi prvega odstavka 25. člena ZIZ lahko sodišče na upnikov predlog dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, izdanega proti družbi z neomejeno odgovornostjo ali komanditni družbi, neposredno proti družbeniku, ki je osebno odgovoren, če upnik predlogu za izvršbo določno označi vpis v sodnem registru, s katerim lahko dokaže njegov status družbenika. Na podlagi drugega odstavka istega člena se navedena določba smiselno uporablja tudi v drugih primerih, ko upnik v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je dolžnik kot družbenik, ustanovitelj ali član po zakonu neposredno osebno odgovoren za obveznosti družbe ali druge pravne osebe.

7. Na podlagi drugega odstavka 49. člena ZZ je ustanovitelj odgovoren za obveznosti zavoda, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno.

8. V obravnavanem primeru je upnik vložil na podlagi 25. člena ZIZ predlog za nadaljevanje izvršbe proti ustanovitelju zavoda - Inštituta A, Zavod B, na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa o izvršbi, izdanega proti Inštitutu A, Zavodu B. V predlogu za izvršbo je navedel, da je v 1. členu Akt o ustanovitvi Inštituta A, Zavoda B določeno, da je dolžnik ustanovitelj navedenega Inštituta; ustanovitelj zagotavlja inštitutu sredstva za ustanovitev in začetek dela, in sicer med drugim na podlagi prve alineje navedenega člena 50.000,00 SIT oziroma 208,65 EUR (12. člen Akt o ustanovitvi Inštituta A, Zavoda B); v prvem odstavku 16. člena Akta o ustanovitvi pa je določeno, da ustanovitelj odgovarja za obveznosti inštituta do višine vrednosti premoženja, ki ga je vanj vložil, torej do 208,65 EUR.

9. Glede na takšno zakonsko ureditev odgovornosti ustanovitelja zavoda, ko je v drugem odstavku 49. člena ZZ določeno, da je ustanovitelj odgovoren za obveznosti zavoda, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno, in upoštevajoč, da je Akt o ustanovitvi Inštituta A, Zavoda B v prvem odstavku 16. člena omejil odgovornost ustanovitelja zavoda za obveznosti zavoda do višine vrednosti premoženja, ki ga je vanj vložil, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je ustanovitelj poleg obveznosti plačila svojega vložka, ki na podlagi 12. člena Akta o ustanovitvi znaša 208,65 EUR, odgovoren še za obveznosti zavoda do te višine, torej do 208,65 EUR. Ker je dolžnik v ugovoru navajal, da je kot ustanovitelj vložil v inštitut v skladu z 12. členom Akta o ustanovitvi sredstva za ustanovitev in začetek dela v vrednosti 50.000,00 SIT, torej v vrednosti 208,65 EUR (kar izhaja tudi iz izpiska iz sodnega registra z AJPES), ni pa v ugovoru niti zatrjeval (in torej je še manj izkazal), da je poleg navedenega vložka za obveznosti inštituta plačal upnikom še 208,65 EUR, je odločitev sodišča prve stopnje, ko je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika kot neutemeljen, pravilna. Dolžnik v pritožbi ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da v ugovoru ni niti zatrjeval in še manj izkazal, da je poleg ustanovnega deleža v zavod plačal upnikom še 208,65 EUR. Glede na navedeno so tako neutemeljene pritožbene navedbe, da glede na njegovo razumevanje Akta o ustanovitvi odgovarja upnikom samo za premoženje, ki ga je ustanovitelj vložil ob ustanovitvi. Neutemeljene pa so tudi pritožbene navedbe, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da mora ustanovitelj poleg vplačila ustanovnega vložka vsakemu upniku enkrat ali neštetokrat plačati poleg vplačila ustanovnega vložka še po 208,65 EUR, saj iz obrazložitve izpodbijanega sklepa jasno izhaja, da je dolžnik kot ustanovitelj poleg obveznosti vplačila svojega deleža odgovoren za obveznosti zavoda upnikom še do višine ustanovnega vložka, torej do 208,65 EUR.

10. Glede na navedeno je pritožba neutemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).