Jedro

Če bi bil izpodbijani sklep, s katerim je tožena stranka odločila, da ne bo obravnavala tožnikove prošnje za mednarodno zaščito, saj bo predan Republiki Hrvaški, ki je odgovorna država članica za obravnavanje njegove prošnje za mednarodno zaščito, izvršen še pred odločitvijo o glavni stvari, bi to pomenilo, da vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, ker se tožnikova zadeva ne bi mogla reševati v Republiki Sloveniji, ker se tu ne bi več nahajal. Torej vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, četudi bi v tem upravnem sporu uspel.

Izrek

Zahtevi za izdajo začasne odredbe se ugodi tako, da se pravno učinkovanje izpodbijanega sklepa Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-179/2015/6 (1313-20) z dne 29. 1. 2016 odloži do izdaje pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu.

Obrazložitev

1. Tožnik je vložil tožbo proti sklepu Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-179/2015/6 (1313-20) z dne 29. 1. 2016, s katerim je tožena stranka odločila, da ne bo obravnavala njegove prošnje za mednarodno zaščito, saj bo predan Republiki Hrvaški, ki je odgovorna država članica za obravnavanje njegove prošnje za mednarodno zaščito. Iz sklepa je razvidno, da tožba ne zadrži njegove izvršitve.

2. Tožnik v tožbi predlaga odpravo izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve toženi stranki v ponovni postopek. Hkrati vlaga tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero zahteva, naj se izvršitev izpodbijanega sklepa odloži do izdaje pravnomočne odločbe o tožbi tožeče stranke zoper izpodbijani akt. V zahtevi za izdajo začasne odredbe navaja, da upravni spor zoper izpodbijani sklep ne zadrži izvršitve sklepa. Z izvršitvijo sklepa še pred odločitvijo sodišča o tožbi, bi mu nastala težko popravljiva škoda. Če bi bil sklep izvršen, se tožnik v času odločanja ne bi več nahajal na območju Republike Slovenije, ker ne bi bil pod jurisdikcijo te države. Zaradi tega ne bi izkazoval pravnega interesa, ker bi njegov pravni interes zaradi predaje Republiki Hrvaški naknadno prenehal. Pri tem se sklicuje tudi na stališče iz sodbe Vrhovnega sodišča RS št. Up 63/2011, da zadržanje tovrstnih odločitev zavezuje toženo stranko že po naravi stvari. Če bi tožnik s tožbo uspel in bi bil sklep odpravljen ter zadeva vrnjena toženi stranki v ponovno odločanje, si tožnik svojega položaja ne bi mogel več izboljšati in tako sodno varstvo ne bi moglo biti učinkovito.

3. Tožena stranka na zahtevo za izdajo začasne odredbe ni odgovorila.

4. Sodišče je zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo iz naslednjih razlogov:

5. V skladu z drugim odstavkom 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

6. Sodišče v obravnavani zadevi ugotavlja, da je izpodbijani sklep že postal izvršljiv, saj je v pravnem pouku izrecno navedeno, da tožba zoper sklep ne zadrži izvršitve sklepa. Iz četrtega odstavka 74. člena Zakona o mednarodni zaščiti izhaja, da le tožba zoper odločbo o zavrnitvi prošnje zadrži izvršitev, medtem ko v primeru vseh drugih odločitev po tem zakonu tožba ne zadrži njihove izvršitve. Če bi bil izpodbijani sklep izvršen še pred odločitvijo o glavni stvari, bi to pomenilo, da vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, ker se tožnikova zadeva ne bi mogla reševati v Republiki Sloveniji, ker se tu ne bi več nahajal. Torej vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, četudi bi v tem upravnem sporu uspel. Če bi v njem uspel in bi bil sklep odpravljen ter zadeva vrnjena toženi stranki v ponovno odločanje, si s tem svojega položaja ne bi mogel več izboljšati. Sodno varstvo v upravnem sporu na ta način ne bi moglo biti več učinkovito. S tem pa bi bila kršena pravica do sodnega varstva, kajti ta pravica se lahko uresničuje le pod pogojem, da je tako sodno varstvo učinkovito. Poleg tega po oceni sodišča odložitev izvršitve izpodbijanega akta tudi ne nasprotuje javni koristi.

7. Iz navedenih razlogov je sodišče zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1.