Jedro

Obročno plačevanje denarne kazni se lahko dovoli po pravnomočnosti sodbe. Do začetka postopka za izvršitev denarne kazni je pristojno za dovolitev obročnega plačevanje sodišče prve stopnje in sicer zunajobravnavni senat, kasneje pa sodnik posameznik. S sodbo sodišča druge stopnje obročnega odplačevanja ni mogoče dovoliti.

Izrek

Pritožbi obd. J. Z. se deloma ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o kazni spremeni tako, da se rok plačila denarne kazni določi na tri mesece.

Sicer se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo sodišča prve stopnje je bil imenovani obdolženec spoznan za krivega kaznivega dejanja po členu 251/III in I KZ RS. Izrečena mu je bila denarna kazen 60.000,00 tolarjev, plačljiva v roku enega meseca. Po členu 68 KZ RS je bil obdolžencu izrečen varnostni ukrep prepovedi vožnje osebnega avtomobila za dobo devetih mesecev. Obdolžencu je bilo naloženo tudi plačilo stroškov kazenskega postopka.

Proti tej sodbi se pritožuje obdolženec, ki predlaga, da se mu dovoli obročno plačevanje denarne kazni tako, da bi bil njegov mesečni osebni dohodek obremenjen le do 1/3 dohodka, ali pa da se v odločbi o kazni izpodbijana sodba spremeni tako, da se določi nižjo denarno kazen.

Pritožba je deloma utemeljena.

O zahtevku obdolženca, da se mu dovoli obročno plačevanje denarne kazni, v tem postopku ni mogoče odločati. Pritožba glede višine izrečene denarne kazni ni utemeljena, saj je sodišče prve stopnje primerno upoštevalo vse okoliščine, ki vplivajo na odmero kazni in so navedene v sodbi sodišča prve stopnje. Sicer pa tudi obdolženec v pritožbi ne navaja nobenih novih okoliščin, ki bi vplivale na znižanje denarne kazni. Obdolženčevo premoženjsko stanje pa je bilo znano že sodišču prve stopnje v času sojenja. Po oceni pritožbenega sodišča pa je bil obdolžencu določen prekratek rok za plačilo denarne kazni, zato je izpodijano sodbo spremenilo tako, da se določi daljši rok za plačilo denarne kazni, t.j. tri mesece.

Glede na vse navedeno je bilo treba pritožbi obdolženca deloma ugoditi, sicer pa v ostalem pritožbo zavrniti kot neutemeljeno ter v nespremenjenih delih potrditi sodbo sodišča prve stopnje.