U-I-20/99

11. 9. 2003

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud družbe Slovenijales, d.d., Ljubljana, ki jo zastopa Andrej Toš, odvetnik v Ljubljani, Alenke Trupej in Marjana Trupeja iz Velenja ter družbe Sarbor, d.o.o., Ljubljana, ki jo zastopa direktor Alojz Sajovec, na seji dne 11. septembra 2003

s k l e n i l o :

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Ustavnega zakona o dopolnitvah Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 45/I-94) se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 6. in 24. člena Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2001 (Uradni list RS, št. 32/01) se zavrže.

3.Pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o predsanaciji, sanaciji, stečaju in likvidaciji bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 1/91 in 46/93) se zavržeta.

4.Pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega in četrtega odstavka 68. člena Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (Uradni list RS, št. 30/98, 12/99 in 79/01) se zavržeta.

5.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 3. do 6. člena Uredbe o prenehanju delovanja Agencije Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 11/98) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudniki izpodbijajo člene 9, 10, 12 in 14 do 22 Zakona o predsanaciji, sanaciji, stečaju in likvidaciji bank in hranilnic (v nadaljevanju ZPSS) ter po vsebini tretji in četrti odstavek 68. člena Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (v nadaljevanju ZZLPPO).

Pobudnica družba Slovenijales izpodbija člene 3 do 6 Uredbe o prenehanju delovanja Agencije Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic (v nadaljevanju Uredba).

2.Pobudniki družba Sarbor ter Alenka in Marjan Trupej z dopolnitvami pobude dodatno izpodbijajo še Ustavni zakon o dopolnitvah Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (v nadaljevanju UZDUZITUL) ter 6. in 24. člen Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2001 (v nadaljevanju ZIPRS2001). Predlagajo, naj Ustavno sodišče začasno zadrži izvršitev odločitve Vlade o prodaji delnic Nove ljubljanske banke, d.d., Ljubljana (v nadaljevanju NLB) in razveljavi 6. in 24. člen ZIPRS2001, ki kot vir proračunskih sredstev za leto 2001 določata kupnino od prodaje delnic NLB.

3.Pobudniki navajajo, da so bili delničarji Ljubljanske banke, d.d., Ljubljana (v nadaljevanju LB), z odločbo guvernerja Banke Slovenije o uvedbi sanacijskega postopka opr. št. 26-40/93 z dne 27. 1. 1993 (v nadaljevanju Odločba BS) pa so jim bile delnice LB odvzete. Z dnem vročitve Odločbe BS naj bi prenehale funkcije vsem organom upravljanja, pooblastila vodilnim delavcem ter pravice delničarjem na podlagi njihovih kapitalskih vlog, ki so bile delno uporabljene za odpis izgube banke, v preostalem delu pa prenešene na Agencijo Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic (v nadaljevanju ASBH) kot podrejena terjatev delničarjev. ASBH je bila kot edini delničar LB vpisana v delniško knjigo in po uradni dolžnosti v sodni register.

Pobudnice obširno utemeljujejo nepravilnost izvedenega sanacijskega postopka, kakor tudi neustavnost prenosa delnic NLB in Nove Kreditne banke, d.d., Maribor (v nadaljevanju NKBM), na Republiko Slovenijo ter prenos delnic LB in Kreditne banke Maribor, d.d., Maribor (v nadaljevanju KBM), na Sklad Republike Slovenije za sukcesijo (tretji in četrti odstavek 68. člena ZZLPPO).

4.Pobudniki trdijo, da so jim bile z izpodbijanimi določbami kršene pravice iz 2. člena (načela pravne države), iz drugega odstavka 14. člena (načelo enakosti), iz tretjega odstavka 15. člena (načelo sorazmernosti), iz 22. člena (enako varstvo pravic), iz 23. člena (pravica do sodnega varstva), iz 25. člena (pravica do pravnega sredstva), iz 33. in iz 67. člena (pravica do zasebne lastnine), iz 74. člena (svobodna gospodarska pobuda), iz 87. člena (zakonska pristojnost državnega zbora) in iz drugega odstavka 120. člena (organizacija in delo uprave) Ustave ter da so izpodbijane določbe v nasprotju s 6. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in s 1. členom Protokola (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - EKČP).

5.Na pobudi sta odgovorila Državni zbor in Vlada v delu, ki se nanaša na izpodbijane določbe Uredbe. Glede izpodbijanih določb zakonov je Vlada dala mnenje. Državni zbor in Vlada zavračata navedbe pobudnikov in utemeljujeta pravilnost in upravičenost izvedenega sanacijskega postopka. Navajata, da je bila LB prezadolžena, saj so bile njene obveznosti (dolžniška pasiva) večje od vrednosti njenega premoženja (aktive). LB naj bi bila zrela za stečaj, v katerem pa delničarji ne bi prejeli ničesar, saj premoženje banke ne bi zadoščalo niti za poplačilo terjatev upnikov. Ker bi imel stečaj banke lahko hude, širše gospodarske posledice za splošno plačilno sposobnost komitentov banke, je Banka Slovenije (v nadaljevanju BS) na podlagi izpodbijanih določb ZPSS uvedla postopek sanacije. Dodatna denarna sredstva (v obliki obveznic), potrebna za odpravo prezadolženosti banke in zagotovitev njene kapitalske ustreznosti, je zagotovila Republika Slovenija, ki naj bi bila tako že od vsega začetka ekonomski lastnik delnic banke, saj naj bi kapital banke postal pozitiven prav zaradi denarnih sredstev, ki jih je banki zagotovila Republika Slovenija. Ta je postala pravni lastnik teh delnic na podlagi 68. člena ZZLPPO.

6.V zvezi s pobudama je dala mnenje tudi BS, s katerim obširno utemeljuje pravilnost in upravičenost sanacijskega postopka v bankah.

B. - I.

7.Ustavno sodišče je pobudi zaradi skupnega obravnavanja združilo.

8.Z UZDUZITUL je Republika Slovenija med drugim uredila področje bančništva kot celote. Naloge, ki jih je do tedaj opravljala Narodna banka Jugoslavije, je prevzela Banka Slovenije, status in delovanje bank (ki so delovale po tedanji jugoslovanski zakonodaji) pa je Republika Slovenija z osamosvojitvijo uredila z Zakonom o bankah in hranilnicah (Uradni list RS, št. 1/91-I - ZBH). Republika Slovenija je po osamosvojitvi vzpostavila bančni sistem, ki temelji na novem družbenoekonomskem redu, predpogoj za vzpostavitev bančnega sistema pa je bila tudi sanacija prezadolženih bank. LB je bila banka, ki je delovala v jugoslovanskem bančnem sistemu in je bila ustanovljena po Zakonu o temeljih bančnega in kreditnega sistema (Uradni list SRFJ, št. 70/85 in nasl. - v nadaljevanju ZTBKS) in Zakonu o bankah in drugih finančnih organizacijah (Uradni list SFRJ, št. 10/89 in nasl. - v nadaljevanju ZBDFO). Na podlagi 7. člena ZTBKS so banko ali drugo finančno organizacijo lahko ustanovile temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge družbene pravne osebe, razen družbenopolitičnih skupnosti. Na podlagi 4. člena ZBDFO so banko torej lahko ustanovile družbeno pravne osebe. Te so se kasneje v sodni register vpisale kot delničarji. Ker je bila LB prezadolžena, je Republika Slovenija izvedla sanacijo LB. Z Odločbo BS so korporacijske pravice pobudnikov prenehale, na tej podlagi pa so pridobili pravico zahtevati sorazmerni delež (v sorazmerju z njihovo prejšnjo udeležbo v osnovnem kapitalu banke na podlagi delnic, katerih imetniki so bili) morebitnega preostanka denarnega premoženja, katerega višina je odvisna od uspešnosti izvedene sanacije (takoimenovane podrejene terjatve).

K 1. točki izreka:

9.Ustavno sodišče je izpodbijani UZDUZITUL že večkrat obravnavalo (tako npr. v sklepih št. U-I-332/94 z dne 11. 4. 1996, OdlUS V, 42 in št. U-I-184/96 z dne 20. 6. 1996, OdlUS V, 104) in ocenilo, da ima naravo ustavnopravnih norm, ki jih glede na 160. člen Ustave ni pristojno presojati. Zato je Ustavno sodišče pobudo družbe Sarbor ter Marjana in Alenke Trupej v tem delu zavrglo.

K 2. točki izreka:

10.ZIPR2001, ki je veljal za proračunsko obdobje 2001, je v tretjem odstavku 6. člena določal, da se v skladu s 74. členom Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99 in nasl. - ZJF) za odplačila dolgov v računu financiranja nameni med drugim tudi kupnina od prodaje delnic NLB in NKBM. Člen 24 ZIPR2001 je določal, da o prodaji posamezne kapitalske naložbe države odloči Vlada v skladu s programom prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leto 2001 na predlog pristojnega ministra in v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.

11.Pobudniki niso bili delničarji NLB, zato prodaja delnic NLB ni neposredno vplivala na njihove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Že zato njihov pravni interes ni izkazan. Ustavno sodišče je zato pobudo družbe Sarbor ter Marjana in Alenke Trupej tudi v tem delu zavrglo (24. in 25. člen Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS).

K 3. točki izreka:

12.ZPPS je prenehal veljati z uveljavitvijo Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 7/99 in nasl. - ZBan), to je dne 20. 2. 1999. Pobuda družbe Slovenijales je bila vložena 19. 1. 1999, pobuda družbe Sarbor ter Marjana in Alenke Trupej pa 2. 10. 2000. Glede na to, da tudi ta zakon ne velja več, je Ustavno sodišče moralo presoditi, ali pobudniki izkazujejo pravovarstveno potrebo, tj. ali bi morebitna meritorna ugotovitev Ustavnega sodišča, da je bil zakon v neskladju z Ustavo, izboljšala njihov pravni položaj. Ker pobudniki niso izkazali, da bi imeli pred sodišči odprt postopek, ki bi temeljil na izpodbijanih določbah ZPSS, je Ustavno sodišče tudi pobudi za presojo ZPSS zavrglo.

K 4. točki izreka:

13.Prenos delnic NLB in NKBM iz ASBH na Republiko Slovenijo oziroma prenos delnic LB in KBM na Sklad za sukcesijo v ničemer ne vpliva na pravni položaj pobudnikov. Pobudnikom so bile namreč na podlagi Odločbe BS odvzete delnice banke v sanaciji, pridobili pa so podrejeno terjatev do ASBH. S prenosom delnic od ASBH na Republiko Slovenijo oziroma na Sklad za sukcesijo ZZLPPO ni posegel v obstoj njihove podrejene terjatve, za katere bo po prenehanju obstoja ASBH zavezana Republika Slovenija. Zato je bilo treba pobudi tudi v tem delu zavreči.

B. - II.

K 5. točki izreka:

14.Pobudnica družba Slovenijales je zoper ASBH vložila tožbo na izplačilo podrejene terjatve, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opravilno številko VII Pg 159/98. Pobudnica sicer izkazuje pravni interes za izpodbijanje Uredbe, vendar njene navedbe niso utemeljene. ASBH je na podlagi 14. člena ZPSS ustanovila Republika Slovenija z Odlokom o določitvi organizacije, ki izvaja sanacijski postopek, in o ustanovitvi Agencije Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 17/91 in 38/92) ter kasneje z Uredbo o Agenciji Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 25/93 in nasl.). ASBH je v imenu in za račun Republike Slovenije opravljala v sanacijskem postopku naloge in posle v skladu z ZPSS. Z Uredbo je Republika Slovenija, ko bo ASBH prenehala obstajati, tako le pravnoformalno prevzela nase obveznost izplačila podrejenih terjatev delničarjev, za kar je v bistvu jamčila že prej kot edina ustanoviteljica ASBH. Zato so neutemeljeni očitki o neskladnosti z drugim odstavkom 120. člena Ustave.

15.Uredba ne določa načina pridobivanja in uživanja lastnine, temveč način prenosa podrejenih terjatev, določenih v Odločbi BS o uvedbi sanacije, na ASBH oziroma na Republiko Slovenijo. Za pobudnike ni pomembno, ali za terjatve jamči Republika Slovenija ali v njenem imenu ASBH, ker jih to ne postavlja v slabši položaj. Uredba v izpodbijanem delu ne posega v lastninski položaj pobudnikov, zato so neutemeljeni očitki o neskladju s 33. in z 67. členom Ustave, prav tako tudi glede neskladja s 87. členom Ustave. Ustavno sodišče je zato pobudo družbe Slovenijales v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo.

C.

16.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena in drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednica Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić