Jedro

Za zemljišča je bil uveden postopek komasacije. Tožnica je v predmetni postopek komasacije vstopila po svojem pravnem predniku v določeni fazi postopka, potem, ko je bila prva faza postopka že mimo (uvedba postopka komasacije) in je bila seznanjena z nadaljevanjem predmetnega postopka ter je imela možnost, da poda konkretne pripombe. Takih pripomb pa tožnica ni podala. Zgolj nestrinjanje s postopkom in pavšalno zatrjevanje, da dodeljena parcela ni ustrezna, pa ne more biti upoštevano.

Izrek

Tožbi se delno ugodi in se odločba Upravne enote Postojna 331-9/2005-4 z dne 12. 5. 2005 odpravi v 4. točki izreka.

V ostalem se tožba zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Upravna enota Postojna (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo odločila, da A.A. kot edini lastnik vlaga v komasacijski sklad Šmihel pod Nanosom zemljišča v k. o. …, ki jih našteva, skupaj površine 47926 m2, v vrednosti 638209 cenilnih enot (v nadaljevanju ce) (točka 1.a izreka); da B.B. – tožnica kot edina lastnica vlaga v komasacijski sklad … zemljišča v k. o. …, ki jih našteva, skupaj površine 22037 m2, v vrednosti 289709 ce (točka 1.b izreka); da A.A. kot edini lastnik vlaga v komasacijski sklad Šmihel pod Nanosom zemljišče v k. o. …, ki ga navaja, površine 1115 m2 v vrednosti 24530 ce (točka 1.c izreka). Iz 2. točke izreka izhaja, da se jim iz komasacijskega sklada dodelijo zemljišča: A.A. parcela št. 3301 površine 44651m2, v vrednosti 611987 ce (točka 2.a izreka); tožnici parceli št. 3229 in št. 3300, skupne površine 20324 m2 in skupne vrednosti 282821 ce (točka 2.b izreka); C.C. parcela št. 3195, površine 1879 m2 in vrednosti 38080 ce. Iz 3. točke izreka izhaja, da je za zmanjšano vrednost dodeljene parcele št. 3301 komasacijski udeleženec A.A. upravičen do denarne odškodnine v višini 32.048,00 SIT. Iz 4. točke izreka izhaja, da ta odločba nadomešča odločbo o novi razdelitvi zemljišč Komisije za izvedbo komasacijskega postopka v k. o. … Občine Postojna 320-3/81-3 z dne 25. 9. 1984, in sicer v delu, ki se nanaša na zemljišča navedenega lastnika. Iz 5. točke izreka pa izhaja, da je ta odločba po pravnomočnosti podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.

Iz obrazložitve izhaja, da je v okviru izvajanja Programa sanacije nedokončanih komasacij prvostopenjski organ pri pripravi predlogov za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo ugotovil določene neusklajenosti podatkov zemljiške knjige in zemljiškega katastra, med drugim tudi spremembe lastništva zaradi dedovanj, daritev in menjav. V postopku je bilo ugotovljeno, da se je prvotni komasacijski udeleženec A.A., roj. 1922, pritožil zoper odločbo Komisije Občine Postojna za izvedbo komasacijskega postopka v k. o. … 320-3/81-3 z dne 25. 9. 1984. Slednja odločba je bila nato odpravljena z odločbo Republiške geodetske uprave 426-223/3-84 z dne 28. 12. 1987 in zadeva vrnjena prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Pritožbeni organ je namreč ugotovil, da ni bila pravilno ovrednotena parcela št. 3301. Dne 19. 11. 2003 in 10. 3. 2004 je bilo v zemljiški knjigi preverjeno lastništvo parcel, vloženih v komasacijski sklad. Ugotovljeno je bilo, da je, glede na prvotno odločbo, nastala sprememba pri lastništvu, ki se nanaša na parcele, katerih prvotni komasacijski vlagatelj je bil A.A., roj. 1922. Sedanji sovlagatelji obravnavanih parcel so A.A., B.B. in C.C., ki so postali lastniki na podlagi sklepa o dedovanju z dne 3. 6. 1999 in z dne 30. 4. 2000 ter medsebojnih darilnih pogodb z dne 29. 4. 1994 in 17. 3. 1997. S to odločbo se udeležencem iz komasacijskega sklada dodelijo parcele na osnovi vrednosti vloženih parcel in na podlagi medsebojnega dogovora. Dne 17. 2. 2004 je bila v zadevi opravljena ustna obravnava, ki so se je udeležili vsi trije sovlagatelji. Zaradi novih okoliščin ob sami seznanitvi pravi deleži sovlaganja niso bili še znani, lastniki pa so bili enotni, da se nova parcela št. 3195 dodeli C.C., parcela št. 3229 tožnici, parceli št. 3300 in 3301 pa A.A.. Novo izračunani delež v korist tožnice naj bi se v obliki solastnine izrazil v parceli št. 3300, iz končnega izračuna pa izhaja tožnica kot edina lastnica te parcele. Na obravnavi je tožnica izjavila, da se preživlja s kmetijstvom in da se ne strinja z izvedbo komasacije ter da zahteva ponovno vrednotenje zemljišč.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z odločbo z dne 16. 10. 2012 zavrnilo tožničino pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Ugotavlja, da so tožničini ugovori glede zaraščenosti, slabe lokacije in oblike dodeljene parcele št. 3229 neutemeljeni. Navedena parcela je bila namreč s prvotno odločbo dodeljena A.A. v isti površini in isti vrednosti kakor znaša po izpodbijani odločbi. Stanje zemljišč se tako v katastrskem smislu ni spremenilo, marveč se sprememba nanaša le na spremembo subjekta-stranke, ki je nastala v ponovljenem postopku. Pri spremembi subjekta gre za vstop novega subjekta v pravni položaj prvotnega pritožnika na podlagi spremembe lastništva nad določenimi zemljišči, ki jih je slednji vlagal v komasacijski sklad, pri čemer je prvostopenjski organ upošteval izjave vseh treh strank, ki so jih podale na ustni obravnavi.

Tožnica se z navedeno odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da je bila z izpodbijano odločbo nadomeščena odločba z dne 25. 9. 1984, izdana A.A.. Kot pravna podlaga za navedeno odločbo je naveden drugi odstavek 115. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) in Program sanacije nedokončanih komasacij. Opozarja, da je bil večji del drugega odstavka 115. člena ZKZ pred odločanjem tožene stranke že razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča U-I-26/97-8 ter da je bil postopek izpeljan na podlagi razveljavljene zakonske določbe, s čemer je bilo poseženo v njene pravice. Že v pritožbi zoper izpodbijano odločbo je tožnica navajala, da je, glede na to, da osnovna odločba ni bila izvedena in z njo ni bila seznanjena, domnevala, da do dokončanja komasacije ne bo prišlo. Tako je na podlagi dedovanja in darilne pogodbe prevzela v last in posest nepremičnine, ki jih je A.A., starejši, vložil v komasacijski sklad. Prvič je bila seznanjena z nadaljevanjem komasacije šele v začetku leta 2004, ko je prejela vabilo in se udeležila ustne obravnave. Od izdaje osnovne odločbe pa do seznanitve z nadaljevanjem komasacije je tako poteklo več kot 19 let. Na izpodbijano odločbo se je pritožila, drugostopenjska odločba je bila izdana šele 16. 10. 2012. S takim vodenjem postopka je tožena stranka posegla v načelo pravne varnosti in tožničino pravico do zasebne lastnine.

Tožnica nadalje navaja, da je do seznanitve z nadaljevanjem komasacije v začetku leta 2004 v dobri veri, da so nepremičnine njene, le-te obdelovala in tako močno izboljšala njihovo kvaliteto ter posledično povečala njihovo vrednost. Na ustni obravnavi 17. 2. 2004 je tožnica zahtevala ponovno presojo kvalitete in dodelitev druge nepremičnine, vendar je bila njena zahteva zavrnjena, brez obrazložitve. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da se je upravni organ ukvarjal zgolj s parc. št. 3301, k. o. …, ni pa se ukvarjal z ostalimi nepremičninami in stanjem v naravi. Prvostopenjski in drugostopenjski organ sta pri odločanju upoštevala, da je dejansko stanje v naravi ugotovljeno z osnovno odločbo in se v presojo dejanskega stanja nista spuščala. Tožnica navaja, da pravni nasledniki lahko vstopijo kot stranke v postopek vse dokler postopek traja, tožnici pa dejansko ni bilo omogočeno varstvo njenih pravic v postopku. Poudarja tudi, da je bilo dejansko stanje v času izdaje izpodbijane odločbe bistveno spremenjeno glede na stanje v času izdaje osnovne odločbe, kar je bilo povsem zanemarjeno. Tožnici dodeljena parc. št. 3229 k. o. … je približno do 1/3 zaraščena, do 1/3 se nahaja na klancu z več kot 50 % naklonom, kar onemogoča njeno strojno obdelavo, hkrati pa je na tej nepremičnini močna erozija, na delu parcel so tudi načrtno posajene smreke.

Tožnica pojasnjuje, da je bila navedena parcela v komasacijskem postopku označena kot travnik in uvrščena v 6 razred, kar pa je popolnoma napačno. S sprejemom zemljišč, ki so bila tožnici dodeljena v navedenem komasacijskem postopku, bi tožnica pridobila v last zemljišče, ki je neprimerno za kmetijsko obdelavo, s katero pa se tudi preživlja. Parcele, ki so bile vložene v komasacijski sklad in katerih zemljiškoknjižna lastnica je, so na ravninskem delu in so redno obdelovane. V postopku ni bilo opravljeno ponovno ocenjevanje komasacijskega območja, ki je močno spremenjeno, saj je od uvedbe komasacije preteklo že več kot 30 let. Toženka si stanja v naravi ni ogledala. Tožnica nadalje pojasnjuje, da imata z možem D.D. kmetijo, katere dejavnost je usmerjena v živinorejo in je prilagojena standardom, kot jih zahteva država. Velik del prihodka predstavljajo državne subvencije, pri dodelitvi katerih pa se upošteva stanje v naravi. Z dodelitvijo parcele št. 3229 k. o. … pa bi se kmetiji zmanjšala površina obdelovalnih nepremičnin, kar bi posledično pomenilo zmanjšanje števila glav živine ali pa izgubo subvencij. Iz izpodbijane odločbe tudi ni možno v naravi locirati nepremičnin, ki naj bi jih tožnica dobila z izpodbijano odločbo. Tožnica s stanjem v naravi ni bila seznanjena. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in predmetni postopek ustavi. Podrejeno pa predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. V vsakem primeru pa zahteva povrnitev stroškov postopka.

C.C. je kot stranka z interesom v predmetni zadevi podal odgovor na tožbo. V odgovoru navaja, da je imel njegov oče A.A. parc. št. 215/1, 213 in 218 k. o. …. Med temi parcelami je tudi parcela, takrat označena s par. št. 216 in 217. To bi njemu bilo dodeljeno v komasacijskem postopku, s katerim se je tudi sam strinjal. Želel je, da vse te parcele dobi on, zato mu je z darilno pogodbo marca 1997 podaril parc. št. 215/1, 213 in 218 k. o. …. Parcel med temi parcelami (216 in 217) pa ni mogel, ker ni bil še rešen komasacijski postopek. Oče je s temi parcelami gospodaril do takrat celih petnajst let, od takrat dalje pa gospodari on. Meseca februarja 2004 je bil pozvan zaradi izvedbe komasacije, kjer se je strinjal in podpisal, da ti dve parceli pripadata njemu. Na tej podlagi je v letu 2005 dobil odločbo in smatra, da sta ti dve parceli tudi njegovi, čeprav komasacijski postopek še ni končan.

A.A. kot stranka z interesom na tožbo ni odgovoril. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise v zadevi.

K I. točki izreka V 4. točki izreka prvostopenjske odločbe je odločeno, da ta odločba nadomešča odločbo o novi razdelitvi zemljišč Komisije za izvedbo komasacijskega postopka v k. o. … Občine Postojna 320-3/81-3 z dne 25. 9. 1984, in sicer v delu, ki se nanaša na zgoraj navedenega lastnika. Glede na to, da je bila odločba z dne 25. 9. 1984 v navedenem delu odpravljena z odločbo drugostopenjskega organa, to je Republiške geodetske uprave 462-223/3-84 z dne 28. 12. 1987, in izpodbijana odločba izdana v ponovljenem postopku, upravni organ ni imel podlage za odločitev, da ta odločba v navedenem delu nadomešča odločbo iz leta 1984. Iz Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) izhaja, v katerih primerih prvostopenjski organ v pritožbenem postopku z novo odločbo nadomesti odločbo, ki se izpodbija s pritožbo (243. člen – 244. člen ZUP). V konkretni zadevi za tak primer ne gre. Ker prvostopenjski organ ni upošteval navedenih določb ZUP je 4. točka izreka nezakonita, zaradi česar jo je sodišče odpravilo.

Sodišče je 4. točko izreka odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zaradi bistvenih kršitev pravil postopka.

K II. točki izreka: V ostalem tožba ni utemeljena.

Tožnica izpodbija odločbo, ki je bila izdana v ponovljenem postopku, potem, ko je bila z odločbo drugostopenjskega organa odločba Komisije za izvedbo komasacijskega postopka v k. o. ... 320-3/81-3 z dne 25. 9. 1984 odpravljena v delu, ki se nanaša na A.A., in v tem delu zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovni postopek. V ponovljenem postopku so sodelovali pravni nasledniki prvotnega pritožnika: A.A., tožnica in C.C.. Slednji so postali komasacijski udeleženci oziroma stranke v postopku na podlagi dedovanja in darilnih pogodb in se vpisali kot lastniki določenih vloženih zemljišč, ki jih je pred tem v komasacijski sklad vlagal pravni prednik A.A.. Tožnica se v postopku ni strinjala z dodeljenimi parcelami in je zahtevala ponovno vrednotenje zemljišč. Navedeno uveljavlja tudi v tožbi.

Po presoji sodišča tožbeni ugovori tožnice, s katerimi nasprotuje dokončanju navedenega postopka in zahteva ponovno vrednotenje zemljišč, niso utemeljeni. Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) v prvem odstavku 115. člena med drugim določa, da se postopki o komasacijah, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po določbah predpisov, ki so veljali ob njegovi uvedbi. V zadevi ni sporno, da je bil predmetni komasacijski postopek uveden z odločbama iz leta 1981 in 1982 in da je takrat veljal ZKZ iz leta 1979. Sodišče zavrača kot neutemeljeno tožničino sklicevanje, da je izpodbijana odločba nezakonita iz razloga, ker je bila izdana na podlagi drugega odstavka 115. člena ZKZ, katerega večji del je bil razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-26/97-8. Po presoji sodišča namreč navedena odločitev Ustavnega sodišča RS ne vpliva na zakonitost izpodbijane odločbe, ker je Ustavno sodišče RS razveljavilo le tisti del drugega stavka drugega odstavka 115. člena novega ZKZ, ki omogoča plačilo denarne odškodnine za razlike, ki so nastale kot posledica nepravilnosti pri izdajanju odločb o novi razdelitvi zemljišč. Nerazveljavljeni del te zakonske določbe pa je podlaga, da se ugotovljene razlike med vrednostjo vloženih in novo dodeljenih zemljišč poravnajo z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu. Z izpodbijano odločbo pa je bilo v ponovljenem postopku ugotovljeno, da je zmanjšana vrednost ene parcele (parc. št. 3301), ki je dodeljena iz komasacijskega sklada A.A., ter da je za zmanjšano vrednost navedene parcele omenjeni upravičen do določene odškodnine.

Na podlagi zgoraj navedenega so neutemeljeni tožničini ugovori, iz katerih izhaja, da v konkretni zadevi ni bilo podlage za nadaljevanje predmetnega postopka in izdajo izpodbijane odločbe. Na drugačno odločitev v zadevi prav tako ne vpliva sklicevanje na časovni potek navedenega postopka, glede na to, da je bila prvotna odločba izdana že leta 1984. V predmetnem komasacijskem postopku, ki je bil uveden že v letu 1981 in 1982 (odločbi o uvedbi postopka komasacije), je sodeloval tožničin pravni prednik A.A., na katerega se je tudi nanaša prvotno izdana odločba z dne 25. 9. 1984, s katero je bilo odločeno katera zemljišča omenjeni vloži v komasacijski sklad in odločeno katera zemljišča se mu dodelijo iz komasacijskega sklada. Glede na v relevantnem obdobju veljaven ZKZ, ki je določal postopek komasacije – dve fazi postopka, prva faza uvedba postopka komasacije in druga faza odločba o komasaciji, pri čemer je v posameznih fazah predpisano v kakšnih rokih je mogoče ugovarjati posameznim dejanjem (npr. možnost ugovora na razgrnitev elaboratov – 88. člen ZKZ, dajanje pripomb na predlog načrta nove razdelitve zemljišč – 92. člen ZKZ), po presoji sodišča pravni naslednik prejšnjega lastnika, ki je sodeloval v prvotnem postopku, vstopa v položaj prvotnega lastnika v tisti fazi postopka, v kateri se ta nahaja. Ne more pa izpodbijati tistega dela postopka, ki je potekal pred tem. Zato tudi tožnica, kot pravna naslednica pravnega prednika A.A., ki je vstopila v predmetni postopek v določeni fazi, ne more izpodbijati predhodno izvedenih faz tega postopka. Tožničini ugovori, ki se s tem ne strinja in meni, da ji s tem ni bilo omogočeno varstvo njenih pravic v postopku, pa niso utemeljeni.

Glede na povedano, po presoji sodišča tožničini ugovori, ki v postopku pred prvostopenjskim organom, ni podala pripomb, ki bi bile relevantne, pač pa se z dodelitvijo parcel zgolj ni strinjala, v pritožbi pa navedla, da se ne strinja z dodeljenim zemljiščem parc. št. 3229 k.o. …, ki je bila v komasacijskem postopku označena kot travnik in uvrščena v 6 razred, kar naj bi bilo napačno, niso utemeljeni. Navedeni ugovori, ki jih tožnica zatrjuje tudi v tožbi (napačna uvrstitev parc. št. 3229 k.o. … kot travnik in njene uvrstitve v 6 razred), sodišče zavrača kot neutemeljene. Iz 87. člena takratnega ZKZ (enako sedaj veljavni ZKZ v 62. členu) izhaja, da se pri vlaganju zemljišč v komasacijski sklad med drugim glede katastrske kulture in katastrskega razreda upoštevajo podatki zemljiškega katastra. Da bi iz zemljiškega katastra za omenjeno parcelo izhajali drugačni podatki (da torej parc. št. 3229 k.o. … ni uvrščena v 6 razred), pa tožnica niti ne zatrjuje. Neutemeljeno je tudi tožničino sklicevanje, da je, glede na to, da je od uvedbe postopka komasacije poteklo že tako dolgo obdobje, menila, da do dokončanja komasacije ne bo prišlo ter da je bilo z izpodbijano odločbo poseženo v načelo pravne varnosti in tožničino pravico do zasebne lastnine. Da je bil za predmetna zemljišča uveden postopek komasacije izhaja tudi iz vpisov v zemljiško knjigo pri navedenih nepremičninah, zaradi česar sodišče navedene ugovore zavrača kot neutemeljene. Ker je tožnica vstopila v predmetni postopek komasacije po svojem pravnem predniku v določeni fazi postopka, potem, ko je bila prva faza postopka že mimo (uvedba postopka komasacije), je bila seznanjena z nadaljevanjem predmetnega postopka in je imela možnost, da poda konkretne pripombe. Takih pripomb pa tožnica ni podala. Zgolj nestrinjanje s postopkom in pavšalno zatrjevanje, da dodeljena parcela ni ustrezna, pa ne more biti upoštevano. Za zadevo nerelevantne so navedbe, da bosta tožnica in njen mož posledično prejela manjše subvencije.

Glede na vse povedano je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1), ker je presodilo, da je izpodbijana odločba (razen v 4. točki izreka) pravilna in na zakonu utemeljena.

K III. točki izreka: Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče tožbo zavrne (v konkretni zadevi je bila tožba po vsebini v celoti zavrnjena), trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Sodišče je odločalo na nejavni seji na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.