Jedro

Člen 114 ZUP v primeru, ko je v postopku udeleženih več oseb z nasprotujočimi si interesi, nalaga kritje stroškov postopka stranki, ki je povzročila postopek, a le, če se je ta končal v njeno škodo. Postopek odobritve pravnega posla je nujen del pravnega prometa s kmetijskimi zemljišči, saj brez njega promet s kmetijskimi zemljišči ni mogoč. Zato ni mogoče pritrditi tožbenim navedbam, da je postopek odobritve pravnega posla zakrivil prodajalec z nesklenitvijo prodajne pogodbe.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Maribor odločila, da se zahtevek za odobritev pravnega posla, prodajne pogodbe, sklenjene med prodajalcem A. d.o.o. iz Maribora in kupcem B.B. za nakup kmetijskega zemljišča, parc. št. 774/8 k.o. ... v izmeri 1193 m2 za skupno 5.098,50 EUR, na podlagi pisne izjave kupca o sprejemu ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda z dne 26. 1. 2010 in izdanega obvestila o poteku ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda z dne 27. 1. 2010, odobri (I. točka izreka). Hkrati je odločila, da nosi vsaka stranka svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je utemeljen zahtevek tožeče stranke za odobritev pravnega posla, sklenjenega s sprejemom ponudbe prodajalca družbe A. d.o.o. za prodajo zgoraj navedenega kmetijskega zemljišča. Ugotovljeno je bilo, da je prodajalec A. d.o.o. dne 23. 12. 2009 podal ponudbo za prodajo tega kmetijskega zemljišča. Izjavo o sprejemu ponudbe so razen tožnika dali še C. d.o.o., D.D. in E.E. Tožnik je dne 24. 3. 2010 pri upravni enoti vložil predlog za prekinitev postopka odobritve pravnega posla in predložil dokazilo o vloženi tožbi zoper prodajalca zaradi sklenitve kupne pogodbe. To je storil v času, ko je bila v veljavi sodna praksa pred sprejemom načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS z dne 6. 4. 2012, po kateri je moral predkupni upravičenec pred vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla v primeru, ko prodajalec prodajne pogodbe ni hotel skleniti, najprej iztožiti sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiško knjižnega dovolila v pravdnem postopku, upravna enota pa je v tem primeru štela, da začne teči rok za vložitev zahteve za odobritev pravnega posla šele od pravnomočnosti sodbe. Vrhovno sodišče je z navedenim načelnim pravnim mnenjem takšno stališče spremenilo in odločilo, da je pravni posel sklenjen že s sprejemom ponudbe oziroma takrat, ko ponudnik sprejme izjavo o sprejemu ponudbe, vlogi pa ni treba priložiti sklenjene pisne pogodbe, temveč zadošča sklic na sprejem ponudbe, kar pomeni, da mora sprejemnik ponudbe zahtevo za odobritev pravnega posla v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZKZ vložiti v 60 dneh od poteka roka za sprejem ponudbe.

3. Dne 14. 8. 2012 je tožnik vložil vlogo za odobritev pravnega posla, to njegovo vlogo pa je upravna enota zavrgla s sklepom z dne 21. 9. 2012. Pritožba zoper ta sklep je bila zavrnjena z odločbo Ministrstva za kmetijstvo in okolje z dne 20. 5. 2013, tožbo v upravnem sporu pa je Upravno sodišče RS, oddelek v Mariboru s sodbo št. II U 279/2013-12 z dne 5. 3. 2014 zavrnilo. Tožeča stranka je zoper to sodbo vložila revizijo, o kateri je bilo odločeno s sodbo št. X Ips 182/2014 z dne 1. 7. 2015. Vrhovno sodišče je reviziji ugodilo in spremenilo sodbo Upravnega sodišča tako, da je tožbi ugodilo in odpravilo prvostopni sklep ter zadevo vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek. Upravni organ je v ponovljenem postopku sledil napotkom Vrhovnega sodišča, tožečo stranko pozval na dopolnitev vloge z dne 24. 3. 2010, katero je šteti tudi kot zahtevo za odobritev pravnega posla, in nato na podlagi določb ZKZ odločil, da se zahtevek za odobritev pravnega posla odobri. V zakonitem roku je vlogo za odobritev pravnega posla vložil le tožnik, ostali sprejemniki ponudbe pa takšne vloge niso vložili, niti po tedaj veljavni praksi niso vložili tožbe na sklenitev pogodbe. O stroških je upravni organ odločil na podlagi prvega odstavka 118. člena in prvega odstavka 113. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), po katerem gredo stroški v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Glede na to, da v predmetnem postopku organu posebni stroški niso nastali, je prvostopni organ odločil, da nosi vsaka stranka svoje stroške postopka.

4. Tožeča stranka se je zoper odločitev o stroških (II. točko izreka) pritožila, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je kot drugostopni organ z v uvodu navedeno odločbo pritožbo zavrnilo. Drugostopni organ ugotavlja, da je v konkretnem primeru prvostopni organ odobril pravni posel med prodajalcem in tožečo stranko, ki je edina vložila vlogo za odobritev pravnega posla. Glede na to prvostopni organ ni posebej ugotavljal predkupnih upravičenj na ustni obravnavi, saj je ugotovil, da je tožnik sprejel ponudbo na zakonit in predpisan način ter na podlagi tega odobril pravni posel za prodajo kmetijskega zemljišča. 5. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da bi organ moral za odločanje o stroških uporabiti 114. člen ZUP, ki govori o strankah v postopku z nasprotujočimi si interesi, pa drugostopni organ ugotavlja, da odnos med prodajalcem A. d.o.o. in tožečo stranko v konkretnem postopku ni odnos strank z nasprotujočimi interesi. Interes tožnika kot kupca je, da upravni organ odobri pravni posel, saj je pravni posel skladno s stališčem in načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča RS z dne 6. 4. 2012 sklenjen, ko ponudnik sprejme izjavo o sprejemu ponudbe. Pravni posel pa je sklenjen pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote. Drugostopni organ na podlagi dokumentov zadeve ugotavlja, da prodajalec v konkretnem postopku ni mogel vplivati na odločitev upravnega organa o odobritvi pravnega posla s tožnikom, ki je edini vložil vlogo za odobritev pravnega posla, saj je organ po prejemu vloge le preveril izpolnjevanje predpisanih pogojev po ZKZ in na podlagi tega odločil o odobritvi pravnega posla. Prav tako prodajalec ni mogel vplivati na odločitev o tem, kdo bo izbrani kupec, saj je tožnik edini vložil vlogo za odobritev pravnega posla. Prodajalec tako ni imel na voljo možnosti izbire kupca, ki je dana prodajalcu kmetijskega zemljišča v primeru, da bi bilo več potencialnih kupcev na istem mestu predkupne pravice oziroma, če nihče od potencialnih kupcev ne uveljavlja predkupnih upravičenj. Glede na to prodajalec in tožnik nista stranki z nasprotujočimi interesi v smislu 114. člena ZUP, zato se navedeni člen v konkretnem primeru za odločitev o stroških postopka ne uporabi. Razen tega pa drugostopni organ tožniku še pojasnjuje, da stroški sodnih postopkov, ne morejo biti predmet povrnitve v upravnem postopku odobritve pravnega posla, ampak jih mora tožnik uveljavljati pred sodiščem.

6. Tožnik v tožbi vloženi v upravnem sporu navaja, da se tako prvostopni, kot drugostopni organ napačno sklicujeta na določilo 113. člena ZUP, drugostopno tolmačenje odnosa med prodajalcem in tožnikom v upravnem postopku pa je nepravilno. Ali si interesi strank v upravnem sporu (postopku) nasprotujejo ali ne ni pravno, temveč dejansko vprašanje. Za ugotovitev, ali gre za stranki z nasprotujočimi si interesi je tako povsem nepomembno, kakšne so možnosti ene od njiju za dosego cilja, ki ga v upravnem postopku zasleduje, pomembno je le, da stranka v postopku zasleduje drugačen interes od druge stranke. V konkretnem primeru se je prodajalec A. d.o.o. sklenitvi pogodbe upiral, zato je moral tožnik zahtevati odobritev pravnega posla brez predložitve pogodbe, zoper njega pa pokreniti tudi pravdo, ki se pred Okrajnim sodiščem v Mariboru vodi pod št. III P 405/2010. V letu 2010 načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, na katerega se sklicuje drugostopni organ, še ni bilo sprejeto, zato je prodajalec A. d.o.o. z zavrnitvijo sklenitve pisne pogodbe za predmetno nepremičnino s tožnikom upal, da bo njegovo nasprotovanje prodaji tožniku odobrilo sadove in tožnik zahteve za odobritev pravnega posla sploh ne bo vložil, če pa že, z njo ne bo uspel. Pravni postopek odobritve pravnega posla predmetne nepremičnine je povzročil prodajalec A. d.o.o., ki se je zavedal, da bo s sprejemom njegove prodajne pogodbe vsaj s strani enega akceptanta ponudbe vzpostavljena podlaga za začetek postopka odobritve tega pravnega posla. Ker je prodajalec zavračal kakršnekoli obveznosti iz naslova sprejema njegove prodajne ponudbe s strani tožnika in izrecno zavrnil sklenitev pisne pogodbe, kar je izkazano tudi v pravdi, ne more biti dvoma, da so bili tudi v upravnem postopku njegovi interesi povsem drugačni od tožnikovih. Pravilno uporabljajoč določili ZUP o stroških postopka bi moral prvostopni organ tožnikove stroške upravnega postopka naložiti v plačilo prodajalcu A. d.o.o.. Tožeča stranka predlaga, da sodišče II. točko izreka izpodbijane prvostopne odločbe odpravi, priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri izpodbijani odločitvi iz razlogov, ki so v njej navedeni in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Vztraja pri svojem stališču, da v konkretnem primeru prodajalec in tožeča stranka nista stranki z nasprotujočimi si interesi v smislu 114. člena ZUP, zato navedenega člena v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti. Interes tožeče stranke je, da upravni organ odobri pravni posel skladno z določili ZKZ, prodajalec pa na pravni položaj in interes tožeče stranke kot kupca, ki je bila edina, ki je vložila vlogo za odobritev pravnega posla, ni mogel vplivati.

8. Tožba je bila vročena v odgovor tudi družbi A. d.o.o., ki nastopa v tem upravnem sporu kot prizadeta stranka v smislu 3. alinee 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki pa na tožbo ni odgovorila.

9. Tožba ni utemeljena.

10. Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev o stroških pravilna in na zakonu utemeljena iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in zlasti drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

11. V odločbi odloči organ o stroških postopka, kdo trpi stroške postopka, koliko znašajo ter komu in v katerem roku jih je treba plačati (prvi odstavek 118. člena ZUP). Stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka gredo v breme tistega, na katero zahtevo se je postopek začel (prvi odstavek 113. člena ZUP). Če je v postopku udeleženih dvoje ali več strank z nasprotujočimi si interesi, krije stroške stranka, ki je povzročila postopek, pa se je ta končal v njeno škodo. Če je v takem primeru katera od strank deloma zmagala s svojim zahtevkom, trpi del stroškov v sorazmerju s tistim delom svojega zahtevka, s katerim ni zmagala (prvi odstavek 114. člena ZUP).

12. Tožeča stranka zatrjuje, da bi moral upravni organ o stroških postopka odobritve pravnega posla odločiti na podlagi določbe prvega odstavka 114. člena ZUP.

13. V obravnavani zadevi gre za upravni postopek odobritve pravnega posla, v katerem je tožeča stranka sodelovala kot edini vlagatelj vloge za odobritev pravnega posla. Izjavo o sprejemu ponudbe so sicer razen tožnika dale še tri druge osebe, ki pa niso vložile vloge za odobritev pravnega posla.

14. Tožeča stranka tožbo temelji na dejanskih okoliščinah zadeve, ko je v skladu s takrat prevladujočo upravno in sodno prakso, po sprejemu ponudbe najprej vložila tožbo na sklenitev pravnega posla zoper prodajalca, ki tega ni želel storiti prostovoljno. Po presoji sodišča pa te dejanske okoliščine ne dajejo podlage za zaključek, da je tožnik kot kupec upravičen do povrnitve stroškov upravnega postopka od prodajalca po prvem odstavku 114. člena ZUP.

15. V skladu z načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča RS z dne 6. 4. 2012 so prodajne pogodbe sklenjene z vsem sprejemniki ponudbe, vendar z vsemi pod odložnim pogojem odobritve upravne enote. Glede na to prodajalec pravnega posla v nobenem primeru ne more biti stranka z nasprotnim interesom glede na stranko, ki je sprejemnik ponudbe. To načelno pravno mnenje pa je glede na odločitev Vrhovnega sodišča RS v sodbi št. X Ips 182/2014, s katero je odločilo o reviziji, pomembno tudi za odločitev v tej zadevi.

16. Razen tega 114. člen ZUP v primeru, ko je v postopku udeleženih več oseb z nasprotujočimi si interesi, nalaga kritje stroškov postopka stranki, ki je povzročila postopek, to pa le, če se je ta končal v njeno škodo. Postopek odobritve pravnega posla je nujen del pravnega prometa s kmetijskimi zemljišči, saj brez njega promet s kmetijskimi zemljišči ni mogoč. Zato ni mogoče pritrditi tožbenim navedbam, da je postopek odobritve pravnega posla zakrivil prodajalec z nesklenitvijo prodajne pogodbe. Postopek odobritve pravnega posla se je začel z vlogo tožeče stranke za odobritev pravnega posla, upravni organ pa je z odločbo z dne 29. 3. 2016 ta pravni posel odobril. Glede takšnega zaključka upravnega postopka pa tudi ni mogoče reči, da se je končal v škodo prodajalca.

17. Pri tem dejanske okoliščine razmerja med tožečo stranko in prodajalcem na ta zaključek ne vplivajo, saj je kar zadeva odločitev v upravnem postopku, upoštevati z zakonom dane možnosti, ki jih imajo sodelujoče stranke v postopku, da vplivajo na izid zadeve. Končna odločitev glede na obrazloženo ni odločitev v škodo prodajalca, zato zahtevi tožeče stranke za povrnitev stroškov upravnega postopka ni mogoče ugoditi.

18. Pri tem pa je treba od tega postopka ločiti stroške pravdnega postopka, ki ga je začela tožeča stranka zoper prodajalca na sklenitev pogodbe. Če bo tožeča stranka v tem postopku uspešna, bo tudi upravičena do povrnitve stroškov pravdnega postopka.

19. Po obrazloženem je sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe (I. točka izreka).

20. Glede zahtevanih stroškov je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Po obrazloženem je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka tega sodbe.