Jedro

Toženec je pritožbo zoper zamudno sodbo vložil po izteku roka 15 dni, določenega v 1. odstavku 333. člena ZPP, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo toženca.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrglo njegovo pritožbo zoper zamudno sodbo, ker naj bi bila pritožba posredovana prepozno. S tem stališčem in navedbami prvostopenjskega sodišča v obrazložitvi sklepa se toženec ne strinja, saj meni, da je bila pritožba vložena pravočasno. V pritožbi navaja, da je zamudno sodbo prejel 19. 11. 2014 in ne 18. 11. 2014, kot to zmotno ugotavlja sodišče prve stopnje. Prav tako mu ni znano, kako naj bi sodišče ugotovilo, da je bila sodba vročena tožencu 18. 11. 2014 in ne 19. 11. 2014. Glede na to meni, da je sodišče prve stopnje vsaj preuranjeno odločilo, da se pritožba kot neutemeljena zavrne (pravilno pritožba kot prepozna zavrže). Predlaga zaslišanje poštnega uslužbenca. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakon o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v 2. odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Iz podatkov spisa je razvidno, da je sodišče v tem individualnem delovnem sporu, potem, ko toženec ni podal odgovora na tožbo, izdalo zamudno sodbo opr. št. I Pd 726/2014 z dne 14. 11. 2014, v kateri je v pretežni meri ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice (iz naslova odpravnine, regresa za letni dopust za leto 2012 in 2013, plače za junij 2012, junij 2013, julij 2013 in avgust 2013 ter stroškov prevoza in prehrane za junij 2012), v preostalem pa je njen tožbeni zahtevek zavrnilo. Poleg tega je odločilo, da je dolžan toženec tožnici povrniti njene pravdne stroške v višini 561,73 EUR v 8 dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Iz dokazila o vročitvi navedene zamudne sodbe je razvidno, da je bila zamudna sodba tožencu vročena 18. 11. 2014. Zamudna sodba je vsebovala tudi pravni pouk, iz katerega izhaja, da se nanje lahko stranke pritožijo v 15 dneh od vročitve prepisa zamudne sodbe (1. odstavek 333. člena ZPP). Iz podatkov spisa nadalje izhaja, da je toženec pritožbo zoper zamudno sodbo s priporočeno pošiljko oddal na pošti dne 4. 12. 2014. 6. Drugi odstavek 112. člena ZPP določa, da se v primeru, če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Ker je bila torej toženčeva pritožba s priporočeno pošiljko oddana na pošti dne 4. 12. 2014, kar je šestnajsti dan po vročitvi zamudne sodbe prvostopenjskega sodišča, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno zaključilo, da je bila toženčeva pritožba prepozna. Glede na podatke o datumu vročitve zamudne sodbe tožencu, ki izhajajo iz vročilnice, tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da je toženec pritožbo zoper zamudno sodbo vložil prepozno. Vročilnica, izpolnjena in podpisana s strani toženca, iz katere izhaja, da je bila tožencu zamudna sodba vročena 18. 11. 2014, ima naravo in moč javne listine, saj je bila sestavljena v skladu s predpisi, tako da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Ker je sodišče prve stopnje svojo ugotovitev o datumu vročitve zamudne sodbe oprlo na navedeno vročilnico, toženec v pritožbi neutemeljeno navaja, da mu ni znano, kako je sodišče do zgornje ugotovitve prišlo. Ker toženec v pritožbi ne zatrjuje, da bi bilo z omenjeno vročilnico karkoli narobe, v zvezi s tem neutemeljeno predlaga tudi zaslišanje poštnega uslužbenca.

7. Ker niso bili podani niti s pritožbo uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo toženca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8. Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških toženca ni odločalo, ker ji ta ni priglasil.