Jedro

Težko popravljivo škodo je potrebno presoditi v povezavi s preklicom radijskega dovoljenja, ki je predviden v 41. členu ZTel kot sankcija zaradi neplačane pristojbine za uporabo radijskih frekvenc.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 6/2001-6 z dne 16.2.2001 se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero je tožeča stranka predlagala, da se do izdaje pravnomočne sodne odločbe v upravnem sporu začasno odloži izvršitev sklepa Uprave Republike Slovenije za telekomunikacije z dne 19.10.2000, o plačilu pristojbine za uporabo radijske frekvence, katerega je potrdila tožena stranka z odločbo z dne 4.12.2000. Po mnenju sodišča prve stopnje tožnik ni izkazal verjetnega nastanka težko popravljive škode, ker ni zahtevi za izdajo začasne odredbe predložil dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da odmerjene pristojbine ni sposoben plačati. Sklicevanje tožnika, da je pristojbina izredno visoka in da presega njegove prihodke, ni izkazano in zato tudi ni izkazana verjetnost nastanka težko popravljive škode, ki je pogoj za izdajo začasne odredbe po določbi 1. odstavka 69. člena, v zvezi z določbo 2. odstavka 30. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/2000, v nadaljevanju: ZUS).

Tožnik v pritožbi izpodbija odločitev prvostopnega sodišča, zlasti stališče, da je izdaja začasne odredbe pogojena z izkazom plačilne nesposobnosti tožnika. Svojo plačilno nesposobnost je izkazoval v pritožbi s podatki Agencije za plačilni promet (BON 2), vendar pa meni, da je podlaga za nastanek težko popravljive škode odvzem radijskega dovoljenja, ki mu grozi zaradi neplačane pristojbine za uporabo radijskih frekvenc v višini 1,200.000,00 SIT. V istovetnem primeru je prvostopno sodišče na podlagi mnenja pritožbenega sodišča že izdalo začasno odredbo in odložilo izvršitev sklepa o plačilu pristojbine za uporabo radijskih frekvenc. Zato meni, da ni podlage za različno odločanje. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponoven postopek.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna. Zlasti ni pravilna razlaga določbe 1. odstavka 69. člena ZUS in pogojev za izdajo začasne odredbe po določbi 2. odstavka 30. člena ZUS. Nezmožnost plačevanja zakonitih obveznosti in slabo finančno stanje zavezanca, po mnenju pritožbenega sodišča, ne more biti podlaga za odložitev izvršbe upravne odločbe, ki nalaga zavezancu plačilo denarne obveznosti. Tudi če bi se tožnik skliceval na finančno nezmožnost in ta dejstva izkazoval že ob vložitvi zahteve za izdajo začasne odredbe, plačilna nesposobnost ne more biti pogoj za izdajo začasne odredbe. Začasna odredba je procesno sredstvo, ki naj bi preprečilo, da bi v času postopka pred sodiščem, prišlo do ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. S posegom v tožnikova denarna sredstva ne bi nastala težko popravljiva škoda, saj bi imel v primeru uspeha v upravnem sporu možnost vračila, če mu je bila obveznost odmerjena v napačnem ali previsokem znesku.

Vendar pa tožnik zahteve za izdajo začasne odredbe ne utemeljuje z nastankom težko popravljive škode zaradi same izvršbe v njegovo premoženje, ampak povezuje svojo zahtevo s težko popravljivo škodo, ki bi mu nastala zaradi preklica radijskega dovoljenja, ki je predviden v 41. členu Zakona o telekomunikacijah (Uradni list RS, št. 35/97, 45/97-odločba US, 59/99 in 36/2000, v nadaljevanju: ZTel) kot sankcija zaradi neplačane pristojbine za uporabo radijskih frekvenc. Za preklic radijskega dovoljenja je določen po ZTel poseben postopek, v katerem pritožba zoper prvostopno odločbo o odvzemu dovoljenja ne zadrži njegove izvršitve (2. odstavek 41. člena ZTel). Do izvršitve take odločbe bi torej lahko prišlo prej, preden bi imel tožnik možnost sodnega varstva zoper odločbo druge stopnje. V tej povezavi bo zato moralo prvostopno sodišče preizkusiti, ali bo podana z izvršitvijo prvostopnega sklepa verjetnost nastanka težko popravljive škode za tožnika in s tem tudi možnost neučinkovitega sodnega varstva v primeru uspeha v obravnavanem upravnem sporu, saj zadržanje te izvršitve lahko zadrži tudi nastop posledice po 4. alinei 1. odstavka 41. člena ZTel (preklic radijskega dovoljenja).

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, in sicer na podlagi 74. člena, v zvezi z 68. členom ZUS.