Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
S tem, ko je sodišče prve stopnje zaključilo, da dolžnik ni postopal v skladu s pravili, saj za odjavo ogrevanja oz. izključitvi dolžnika iz obstoječega ogrevanja v večstanovanjski hiši ni pridobil soglasja vseh etažnih lastnikov, ter da ga dejstvo, da pretežni del leta preživi drugje in ne v predmetnem stanovanju, ne odvezuje obveznosti, h katerim je zavezan kot lastnik stanovanja, pa se je spuščalo že v materialno pravno presojo utemeljenosti njegovega ugovora, kar pa v tej fazi postopka, v kateri se presoja le, ali je ugovor obrazložen, ni dopustno.
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da sedaj glasi: Ugovoru dolžnika se ugodi, sklep o izvršbi opr. št. 0119 I 5087/2007 z dne 31. 12. 2007 se v delu, v katerem je bila izvršba dovoljena, to je v 2. točki izreka, razveljavi.
O zahtevku in stroških bo odločeno v pravdnem postopku.
Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika zavrnilo.
Zoper sklep se je pritožil dolžnik. V pritožbi navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo, da bi moral odstopiti od gretja stanovanja z odjavo pri etažnih lastnikih. Takšen organ ne obstaja, ni ne pravna ne fizična oseba, nihče od stanovalcev ne ve, kaj to je, kar je absurdno. Domnevni upnik igra dvojno igro. Upnik bi lahko dovolil odjavo, za kar ga je dolžnik tudi zaprosil, saj imaginarni organ „etažni lastniki“ ne obstaja. Predlogu za izvršbo ugovarja tudi iz razloga, ker je študent brez dohodkov, prejema socialno pomoč pri CSD C. Pritožba ni utemeljena.
Navedbe, da organ „etažni lastniki“ ne obstaja, so neupoštevne pritožbene novote, saj tega dolžnik ni navajal v ugovoru, temveč šele v pritožbi, pri tem pa ni niti navedel, zakaj tega ni mogel navajati pravočasno pred sodiščem prve stopnje (I. odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zv. s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)).
Dolžnikove navedbe o tem, da kot študent nima dohodkov in da se preživlja s socialno podporo ne predstavljajo razloga, ki bi preprečeval izvršbo, zato v tej fazi postopka niso pravno relevantne.
Izpodbijani sklep je sodišče druge stopnje preizkusilo tudi glede obstoja pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zv. s 15. členom ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da je sodišče zmotno zaključilo, da je ugovor neobrazložen in zato neutemeljen. Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da z upnikom ni sklenil nikakršne pogodbe. Ker je zatrjeval negativna dejstva, se šteje, da je v tem primeru ugovor obrazložen. S tem, ko je sodišče prve stopnje zaključilo, da dolžnik ni postopal v skladu s pravili, saj za odjavo ogrevanja oz. izključitvi dolžnika iz obstoječega ogrevanja v večstanovanjski hiši ni pridobil soglasja vseh etažnih lastnikov, ter da ga dejstvo, da pretežni del leta preživi drugje in ne v predmetnem stanovanju, ne odvezuje obveznosti, h katerim je zavezan kot lastnik stanovanja, se je spuščalo že v materialno pravno presojo utemeljenosti njegovega ugovora, kar pa v tej fazi postopka, v kateri se presoja le, ali je ugovor obrazložen, ni dopustno.
Sodišče je materialno pravno zmotno ugotovilo, da je ugovor neobrazložen in ga je zato napačno zavrnilo. Glede na to je potrebno pritožbi na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zv. s 15. členom ZIZ ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se ob pravilni uporabi II. odstavka 61. člena ZIZ sklep o izvršbi opr. št. 0119 I 5087/2007 z dne 31. 12. 2007 v delu, v katerem je sodišče prve stopnje izvršbo dovolilo, to je 2. točko izreka, razveljavi in zadevo odstopiti v pravdni postopek, v katerem bo odločeno o zahtevku in stroških.
Dolžnik stroškov ni priglasil, zato sodišče druge stopnje o tem ni odločalo.