Jedro

Pritožba ni dovoljena, če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovoljeno izvršbo omejilo v delu, ki se nanaša na ugotovitev vrednosti nepremičnine dolžnika v vložku št. 936 k.o... in v tem delu izvršbo ustavilo, pri tem pa tudi odredilo, da se iz zemljiške knjige izbriše zaznamba sklepa o izvršbi pri vložku št. 936 k.o...

Proti sklepu se pritožuje dolžnik, ki ne navaja posebej pritožbenega razloga, smiselno pa predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Kot izhaja iz vsebine pritožbe pritožitelj v bistvu napada razloge izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanašajo na navajanje časovnih obdobij odtegljajev od SPIZ. Iz vsebine pritožbe izhaja, da očitno pritožitelj izpodbija sam sklep o izvršbi oz. samo vodenje izvršbe ter meni, da je preplačal upniku njegovo terjatev ter predlaga nasprotno izvršbo. Ničesar pa dolžnik v svoji pritožbi ne navaja v zvezi z odločitvijo sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da se izvršba proti njemu omeji oz. da se izvršba na njegove nepremičnine ustavi.

Pritožba ni dovoljena.

Osnovna predpostavka za dovoljenost pritožbe je pravni interes pritožitelja za vložitev pritožbe. Takšnega pravnega interesa pa dolžnik v svoji pritožbi ne izkazuje. Z izpodbijanim sklepom je namreč sodišče prve stopnje izvršbo ustavilo v obsegu, ki se nanaša na dolžnikove nepremičnine in je torej odločitev sodišča prve stopnje izrazito v korist dolžnika samega. Za izpodbijanje odločitve, ki je v njegovo korist, pa dolžnik, kot rečeno, ne izkazuje pravnega in s tem pritožbenega interesa. V tretjem odst. 343. čl. Zakona o pravdnem postopku je določeno, da pritožba ni dovoljena, če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo. V 352. čl. istega zakona pa je določeno, da sodišče druge stopnje s sklepom zavrže nedovoljeno pritožbo, če tega ni storilo že sodišče prve stopnje. Navedene določbe Zakona o pravdnem postopku je treba uporabiti tudi v izvršilnem postopku glede na določbo 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju.

Ker torej pritožba dolžnika ni dovoljena, jo je pritožbeno sodišče na podlagi prej navedenih določb zakona zavrglo.

Vse ostalo, kar pritožitelj navaja v pritožbi, pa ni predmet pritožbenega preizkusa sklepa sodišča prve stopnje z dne 10.2.2000. O eventuelnih nepravilnostih pri opravljanju izvršbe odloča na podlagi vložene zahteve dolžnika sodišče prve stopnje. Enako je stvar odločanja sodišča prve stopnje, če dolžnik vloži ugovor po izteku ugovornega roka in zatrjuje, da je terjatev že plačal, prav tako pa mora o predlogu za nasprotno izvršbo odločati sodišče prve stopnje, seveda na predlog dolžnika. Stvar dolžnika je torej, da vloži ustrezna sredstva, če meni, da so za to podani pogoji, vendar pred sodiščem prve stopnje, ne more pa teh zahtevkov postavljati v okviru pritožbe, vložene proti sklepu, s katerim je sodišče v njegovem interesu omejilo oz. delno ustavilo izvršbo.