Jedro

Dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove do višine podedovanega premoženja. Vrednost podedovanega premoženja se ugotovi na podlagi popisa in cenitve v zapuščinskem postopku, ali pa s cenitvijo v postopku, v katerem se odloča o odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove. Vrednost zapuščine, ki je ugotovljena v sklepu o dedovanju, ki nima podlage v popisu in cenitvi zapuščine, ni vrednost do katere odgovarjajo dediči za zapustnikove dolgove.

Izrek

Pritožbe se zavrnejo in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršilni postopek nadaljuje proti dedičem dolžnika in sicer A. A., B. B., C. C. in D. D. Zoper sklep sodišča prve stopnje so vložili pritožbo dediči A. A., B. B. in D. D. Bistvo pritožbenih navedb je, da sta dediča samo A. A. in D. D. in da sta dediča A. A. in D. D. podedovala premoženje po zapustniku le v višini 3,800.000,00 SIT aktivne zapuščine, odbitki od zapuščine iz naslova pogrebnih stroškov pa so bili priznani v višini 500.000,00 SIT. Dediča A. A. in D. D. sta upniku 1 že plačala znesek 1,838.058,00 SIT in upniku 2, 1,615.824,00 SIT. Predlagajo ustavitev izvršbe.

Pritožbe niso utemeljene.

1. Iz sklepa o dedovanju po pok. B. D. izhaja, da so se dediči A. A., B. B., C. C. in D. D., priglasili k dedovanju in dediščino sprejeli in da sta dediča B. B. in C. C. svoja dedna deleža odstopila dedinji A. A. Za zapustnikove dolgove odgovarja tudi dedič, ki se je odpovedal dednemu deležu v korist določenega sodediča. Odstopajoči dedič odgovarja za zapustnikove dolgove solidarno s pridobiteljem. To pomeni, da za dolgove zapustnika B. D. odgovarjajo vsi dediči, to je: A. A., B. B., C. C. in D. D. Pritožba torej nima prav, da za dolgove zapustnika odgovarjata le A. A. in D. D. 2. Pritožba pravilno navaja, da je v sklepu o dedovanju ugotovljeno, da je vrednost aktive zapuščine v znesku 3,800.000,00 SIT in da so priznani odbitki za pogrebne stroške v znesku 500.000,00 SIT. Ta vrednost je ugotovljena zgolj za potrebe zapuščinskega postopka, ni pa vrednost do katere odgovarjajo zapustnikovi dediči za zapustnikove dolgove.

Vrednost podedovanega premoženja, ki je odločilna za odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove, se ugotovi, ali se s popisom in cenitvijo v zapuščinskem postopku (148. čl. Zakona o dedovanju), ali pa s cenitvijo v postopku v katerem se ugotavlja odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove. Na nobenega od teh načinov doslej ni bila ugotovljena vrednost zapuščine zapustnika D. B. in se pritožniki zato ne morejo sklicevati, da so s plačilom terjatve upnikoma 1 (v znesku 1,838.058,00 SIT) in 2 (v znesku 1,615.824,00 SIT), že poravnala obveznosti do višine podedovanega premoženja in da zato terjatev, ki jo upnik uveljavlja v tem izvršilnem postopku, ni prešla nanje. To pa ne pomeni, da dediči v nadaljnjem postopku ne morejo predlagati sodišču, da tako ocenitev zapustnikovega premoženja opravi in da dokazujejo, da so že poravnali obveznosti do višine podedovanega premoženja.

Pritožbeni razlogi niso podani, zato je bilo pritožbe zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.