Dopustnost razkrivanja soglasij lastnikov zemljišč s strani občine v okviru javne razgrnitve elaborata

Datum

15.03.2024

Številka

07120-1/2024/106

Kategorije

Občine, Uradni postopki

Prejeli smo vaše vprašanje glede skladnosti 3.eb člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), ki določa pogoje in nekatere izjeme v zvezi s pogoji načrtovanja sprememb namenske rabe kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča in območja mineralnih surovin s strani lokalnih skupnosti, z zakonodajo na področju varstva osebnih podatkov. Kot pojasnjujete, se sprejem prostorskih aktivo vodi na podlagi prostorske zakonodaje, ki ne zahteva soglasij lastnikov zemljišč pri spremembi namenske rabe zemljišč, posebej pa navajate tudi uporabo Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt), ki po vašem razumevanju, ne predvideva pridobitve soglasij lastnikov zemljišč. Dodatno pa navajate tudi vaše nestrinjanje s stališčem pristojnega ministrstva glede ocene skladnosti elaborata (in nujnosti vključitve določenih prilog temu elaboratu), ki se v določenih primerih zahteva v skladu s 3.eb členom ZKZ.

Konkretno sprašujete, ali bi bila občina v prekršku, če bi v sklopu javne razgrnitve elaborata v okviru postopka sprejema prostorskih aktov javno razgrnila tudi soglasja lastnikov konkretnih kmetijskih zemljišč, kadar vodi postopke načrtovanja sprememb namenske rabe kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča in območja mineralnih surovin na podlagi 3.eb člena ZKZ.

Pri odločanju o obstoju pravne podlage za določene obdelave osebnih podatkov mora vsak upravljavec (tudi občina) v skladu s 6. členom Splošne uredbe in 6. členom ZVOP-2 upoštevati vse predpise. V konkretnem primeru javne razgrnitve torej vse predpise, ki urejajo konkretni postopek razgrnitve – torej nikakor ne le ZPNačrt, ampak tudi ZKZ in morebitne druge predpise. Enako velja za posredovanje ustrezne dokumentacije pristojnemu ministrstvu v zvezi s postopki po ZKZ za namen izvedbe njegovih pristojnosti (npr. podaje soglasja po 3.eb členu ZKZ).

Izpostavljamo, da je treba javno razgrnitev ločiti od zahteve pristojnega ministrstva po posredovanju soglasij lastnikov kot priloge elaboratu za namen presoje ustreznosti ravnanja lokalne skupnosti in podaje soglasja na podlagi ZKZ. V tem okviru glede na razpoložljive podatke z vidika varstva osebnih podatkov IP ne razbere v čem bi bila ovira za posredovanje teh prilog pristojnemu ministrstvu na podlagi ZKZ. IP pa ne more kot nadzorni organ za varstvo podatkov strokovno presojati o tem, katere konkretne informacije mora vsebovati tak elaborat in ali je elaborat vsebinsko skladen z ZKZ ali ne.

V kolikor ocenjujete, da bi bilo z vidika načela sorazmernosti in upoštevajoč veljavne predpise smiselno glede na zakonske določbe v okviru javne razgrnitve določene podatke na nekaterih dokumentih prekriti (npr. EMŠO ipd.), bi to lahko bila ena od možnih rešitev.

IP pa v mnenju te presoje namesto občine ne more narediti, saj lahko tako presojo izvede le v okviru konkretnega nadzornega ali pritožbenega postopka.

Informacijski pooblaščenec (IP) na podlagi 5. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) uvodoma poudarja, da ne more v mnenju presojati zakonitosti obdelav osebnih podatkov v konkretnem postopku javne razgrnitve posameznih dokumentov v okviru postopka sprememb namenske rabe kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča in območja mineralnih surovin s strani lokalnih skupnosti. Ob tem dodajamo, da se v zvezi s tem zastavlja tudi vprašanje, ali so morda ti dokumenti v določenih okoliščinah celo prosto dostopne informacije javnega značaja, o čemer bi IP lahko presojal zgolj v konkretnem pritožbenem postopku, vendar doslej v zvezi s konkretnimi vrstami dokumentov, ki jih navajate, takega postopka IP še ni vodil. Izpostavljamo, da je v skladu s Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega sredstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija) v Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) za okoljske informacije določeno, da nobena izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja zanje po ZDIJZ ni absolutna.

ZKZ v prvem odstavku 3.eb člena določa, da lahko lokalna skupnost v določenih primerih dopusti spremembo namenske rabe kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča in območja mineralnih surovin na območju lokalne skupnosti, kjer proste površine, primerne za zgostitve, prenovo ali spremembo rabe, še niso izkoriščene, kot prerazporeditev namenske rabe stavbnih zemljišč v kmetijska zemljišča ob izpolnjevanju pogoja primerljive površine in kakovosti kmetijskih zemljišč, na katerih se načrtuje sprememba namenske rabe. ZKZ v zvezi s tem zahteva v tem členu izvedbo določenih ukrepov (določa jih drugi odstavek 3.eb člena ZKZ), hkrati pa predvideva tudi izjeme, ko izvedba teh ukrepov ni potrebna. Isti člen podrobneje opredeljuje zahtevo po izdelavi elaborata za izkazovanje primernosti oziroma izvedljivost ukrepov iz drugega odstavka 3.eb člena ZKZ in med drugim določa, da mora biti iz tega elaborata razvidno soglasje lastnikov zemljišč, na katerih se bodo izvajali ukrepi iz drugega odstavka 3.eb člena ZKZ. Iz ZKZ torej ni mogoče z gotovostjo razbrati, kaj konkretno vsebuje elaborat z vidika osebnih podatkov, če so lastniki fizične osebe. Možnih je verjetno več opcij: da vsebuje elaborat npr. številko dokumenta, ki predstavlja soglasje, da je soglasje priloga elaborata, da elaborat vsebuje uradne zaznamke o soglasjih.

Z vidika obdelav osebnih podatkov je v okviru teh postopkov ključno vprašanje, za katere dokumente in podatke je zakon predvidel zahtevo po javni objavi v obliki javne razgrnitve in v katerih primerih. Pri presoji teh okoliščin morate v skladu s 6. členom Splošne uredbe in 6. členom ZVOP-2 upoštevati vse predpise, ki konkretni primer oziroma postopek razgrnitve urejajo (torej nikakor ne le ZPNačrt), ampak tudi ZKZ in morebitne druge predpise. V kolikor ocenjujete, da bi bilo z vidika načela sorazmernosti smiselno glede na zakonske določbe določene podatke na nekaterih dokumentih prekriti, bi to bila ena od možnih rešitev. IP pa v mnenju te presoje namesto občine ne more narediti, saj lahko tako presojo izvede le v okviru konkretnega nadzornega ali pritožbenega postopka. Prav tako IP ne more v mnenju določenega predpisa razglasiti za neskladnega z Ustavo ali področnimi predpisi s področja varstva podatkov, saj to lahko stori le Ustavno sodišče ali eventualno v primeru neskladnosti z zakonodajo EU Sodišče EU.

Izpostavljamo, da je treba javno razgrnitev tudi ločiti od zahteve pristojnega ministrstva po posredovanju soglasij lastnikov kot priloge elaboratu za namen presoje ustreznosti ravnanja lokalne skupnosti na podlagi ZKZ ali za namen odločanja pristojnega ministrstva v zvezi s podajo soglasja na podlagi 3.eb člena ZKZ. V tem okviru glede na razpoložljive podatke z vidika varstva osebnih podatkov IP ne razbere v čem bi bila ovira za posredovanje teh prilog pristojnemu ministrstvu na podlagi ZKZ.

Ločeno vprašanje glede na vaša pojasnila pa je vprašanje morebitne (ne)skladnosti zakonodaje s področja varstva okolje in prostorske zakonodaje in (ne)ustreznost opisane ureditve postopka sprememb namenske rabe kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča in območja mineralnih surovin s strani lokalnih skupnosti v 3.eb členu ZKZ, o čemer pa IP kot nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov in pritožbeni organ za področje dostopa do informacij javnega značaja ni pristojen odločati. Predlagamo, da se v tem delu z vašimi vprašanji za razlago predpisov obrnete na pristojni Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

Lepo vas pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka

Pripravila

Alenka Jerše, univ. dipl. prav., namestnica informacijske pooblaščenke