Nasprotni udeleženec je po podatkih spisa tudi gibalno oviran. Agresiven je bil pred leti, sedaj pa so v ospredju težave, ki so posledica Parkinsonove bolezni s kognitivnim upadom. Kot je pojasnjeno v odgovoru na pritožbo, sam ne zmore niti osebne nege in hranjenja. Pritožnik ima verificiran varovani oddelek za osebe, ki zaradi posledic upada kognitivnih funkcij potrebujejo delno ali popolno pomoč in nadzor. To dokazujeta k pritožbi priloženi odločbi Ministrstva za solidarno prihodnost. Verificiran je torej za sprejem oseb s težavami, kakršne ima nasprotni udeleženec.
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1.Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se podaljša čas zadržanja nasprotnega udeleženca na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda (SVZ) brez njegove privolitve za eno leto, to je do vključno 16. 7. 2027 (točka I izreka) in določilo, da se za SVZ določi Dom A., ki je ob sprostitvi prostega mesta dolžan izvršiti sklep v skladu z določbami 52. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) in pozvati nasprotnega udeleženca v roku treh dni od sprostitve mesta, da se zglasi v zavodu in o sprejemu nasprotnega udeleženca obvestiti sodišče (točka II izreka), do sprostitve prostega mesta na varovanem oddelku Doma A. pa ostane nasprotni udeleženec nameščen v varovanem oddelku predlagatelja, vendar najdlje do izteka roka iz točke I izreka sklepa (točka III izreka). Odločilo je še, da nasprotnemu udeležencu v času zadržanja na varovanem oddelku SVZ in pri predlagatelju pripadajo pravice, kot so pravica do dopisovanja in uporabe elektronske pošte, pravica do pošiljanja in sprejemanja pošiljk, pravica do sprejemanja obiskov, pravica do uporabe telefona, pravica do gibanja in pravica do zastopnika, o čemer ga je SVZ dolžan nemudoma, najkasneje pa v roku treh dni od sprejema v zavod, seznaniti in poučiti o vsebini pravic (točka IV izreka) ter da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča.
2.Pritožuje se Dom A. Sodišču očita, da je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je pri določitvi SVZ primarno izhajalo iz določb Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1) in 5. kategorije oskrbe, upoštevati bi moralo specialne določbe ZDZdr o vrstah varovanih oddelkov. Dom A. ima pridobljeno varifikacijo za varovani oddelek za osebe, ki zaradi posledic upada kognitivnih funkcij potrebujejo pomoč (demenca). Nasprotni udeleženec po ugotovitvah izvedenke in zdravstvene dokumentacije trpi za kronificirano psihozo z akutnimi psihotičnimi simptomi in anamnezo agresivnega vedenja, ki je zahtevalo uporabo posebnih varovalnih ukrepov. Nasprotni udeleženec bi glede na naravo primarne duševne motnje potreboval namestitev na varovani oddelek za osebe z več motnjami, pritožnik pa s takim oddelkom ne razpolaga. Namestitev nasprotnega udeleženca na oddelek za dementne starostnike predstavlja zmotno uporabo 79. člena ZDZdr. Pritožnik je splošni SVZ in ima verificiran varovani oddelek za osebe, ki zaradi posledic upada kognitivnih funkcij potrebujejo pomoč in nadzor. Temu so prilagojeni kadrovski in prostorski pogoji. ZDZdr jasno določa, da se namestitev brez privolitve izvede le v zavod, ki izpolnjuje pogoje za specifično diagnozo. Nasprotnega udeležba bi moralo zato sodišče napotiti v posebni SVZ, ki ima ustrezno verifikacijo varovanega oddelka za osebe z več motnjami. Pritožnik nima stalno prisotnega domskega psihiatra, pač pa se psihiatrična obravnava izvaja le dvakrat mesečno preko zunanje sodelavke. Na varovanem oddelku pritožnika bivajo osebe, starejše od 65 let, s številnimi krhkostmi in demenco, nasprotni udeleženec pa je bil v preteklosti agresiven, bilo je potrebno oviranje in predstavlja neposredno nevarnost za življenje in zdravje ranljivih stanovalcev pritožnika. Pritožnik nima dovolj usposobljenega kadra za delo z ljudmi s psihozami. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da za namestitev nasprotnega udeleženca določi ustrezen posebni socialnovarstveni zavod, ki razpolaga z verificiranim oddelkom za osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju in ustreznim psihiatričnim timom, podrejeno naj sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
3.Na pritožbo je odgovoril predlagatelj. Pojasnjuje, da je duševna motnja nasprotnega udeleženca kronificirana in z zdravili zadovoljivo zamejena, primarna motnja pa je nevrološka - Parkinsova bolezen z kognitivnim upadom. Že leta pri njem ne beležijo agresije, zaradi napredovanja bolezni je tudi gibalno oviran. Primarna težava je povezana predvsem z osebno nego, ki je ne zmore, hranjenjem in občasnimi aspiracijskimi infekti.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.Po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je skušalo vzpostaviti stik z nasprotnim udeležencem, vpogledalo v njegovo medicinsko dokumentacijo ter angažiralo izvedenko doc. dr. B. B., je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so podani vsi pogoji iz 74. člena ZDZdr za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ brez privolitve na podlagi 75. člena ZDZdr. Nasprotni udeleženec ima paranoidno shizofrenijo, bolezenska simptomatika je kronificirana, bolezenski proces pa je napredoval to te mere, da je prišlo do globokih osebnostnih sprememb in opustitve osnovne skrbi zase. Ima tudi Parkinsonovo bolezen. Prišlo je do hude kognitivne oškodovanosti, oteženo je sporazumevanje, čustvovanje je otopelo, umaknjen je v svoj svet, njegov stik z realnostjo je hudo moten. Samostojnega življenja brez pomoči druge osebe ni več zmožen, pomoč potrebuje pri vseh osnovnih življenjskih aktivnostih in skrbi zase ter pri jemanju zdravil. Akutno bolnišnično zdravljenje je zaključeno. Navedenih dejanskih ugotovitev in zaključka prvostopenjskega sodišča, da so izpolnjeni pogoji za namestitev nasprotnega udeleženca na varovani oddelek SVZ, pritožba ne izpodbija.
6.Ko sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za sprejem določene osebe v varovani oddelek brez privolitve, mora odločiti o izbiri SVZ, ki naj osebo sprejme ter o obdobju zadržanja v varovanem oddelku (drugi odstavek 48. člena ZDZdr v zvezi z drugim odstavkom 75. člena ZDZdr). Pred odločitvijo pridobi mnenje zavoda o izpolnjevanju pogojev za sprejem. Pritožnik je že v odgovoru na poziv sodišča, naj se izjavi o možnostih za sprejem nasprotnega udeleženca, temu nasprotoval iz istih razlogov, kot jih, sicer obsežneje, navaja v pritožbi. Sodišče prve stopnje je vse navedbe pritožnika upoštevalo in obsežno obrazložilo, zakaj je zanj najustreznejša namestitev pri pritožniku. S temi razlogi izpodbijanega sklepa se pritožba ne sooči.
7.Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da ima nasprotni udeleženec na podlagi veljavne odločbe centra za socialno delo pravico do dolgotrajne oskrbe in je uvrščen v 5. kategorijo dolgotrajne oskrbe iz 12. člena ZDOsk-1. Upravičen je do celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji oziroma v prostorih izvajalca dolgotrajne oskrbe v obsegu 110 ur mesečno, in to ne glede na starost. Pritožnik pa je registriran kot izvajalec dolgotrajne oskrbe. Izvedenka je pojasnila, da so bili agitacija in agresivno vedenje pri nasprotnem udeležencu prisotni v obdobjih akutnega poslabšanja panaroidne shizofrenije, trenutno pa je stanje nasprotnega udeleženca ob kronificirani bolezni stabilno in ne prihaja do agresivnih izbruhov, potrebuje pa redno medikamentozno terapijo. Izvedenka je pojasnila, da je potrebna namestitev na varovani oddelek doma starejših občanov za maksimalno obdobje 12 mesecev.
8.Pritožbeno sodišče še dodaja, da je nasprotni udeleženec po podatkih spisa tudi gibalno oviran. Agresiven je bil pred leti, sedaj pa so v ospredju težave, ki so posledica Parkinsonove bolezni s kognitivnim upadom. Kot je pojasnjeno v odgovoru na pritožbo, sam ne zmore niti osebne nege in hranjenja. Pritožnik ima verificiran varovani oddelek za osebe, ki zaradi posledic upada kognitivnih funkcij potrebujejo delno ali popolno pomoč in nadzor. To dokazujeta k pritožbi priloženi odločbi Ministrstva za solidarno prihodnost. Verificiran je torej za sprejem oseb s težavami, kakršne ima nasprotni udeleženec.
9.Očitki o zmotni uporabi materialnega prava po obrazloženem niso utemeljeni. Tudi nobene procesne kršitve iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1, na katere je dolžno paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni. Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
-------------------------------
1ZPP se v tem postopku uporablja skladno z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr.