Jedro

Tožeča stranka je sicer res najprej za člana občinske volilne komisije predlagala C.C., vendar je njen klub svetnikov kasneje podal drugačen predlog, iz česar smiselno izhaja, da so se njeni svetniki strinjali s tem, da C.C. postane namestnik članice volilne komisije. Občinski svet je torej C.C. imenoval tako, kot je predlagal klub svetnikov tožeče stranke. Tožeča stranka zato ne more imeti pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o imenovanju članov občinske volilne komisije. Ker je tožena stranka sledila predlogu kluba svetnikov tožeče stranke, tožeča stranka ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor, zato je sodišče tožbo zavrglo.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom imenovala člane občinske volilne komisije, in sicer predsednico, namestnika predsednice ter še tri ostale člane in njihove namestnike. Z istim sklepom je odločila, da mandat predsednika, članov in namestnikov traja štiri leta.

Tožeča stranka v tožbi očita toženi stranki, da je njen sklep v nasprotju z določbo 4. člena Zakona o lokalnih volitvah (v nadaljevanju ZLV) v povezavi s 34. členom Zakona o volitvah v državni zbor. Na zadnjih lokalnih volitvah v Občinski svet občine Ormož je tožeča stranka dosegla četrti rezultat. Na poziv Komisije za volitve in imenovanja Občine Ormož je bilo vloženih devet predlogov za imenovanje članov volilne komisije, pri čemer je Komisija za volitve in imenovanja brez upoštevanja volilnega rezultata izločila predlog tožeče stranke, čeprav je ta dosegla četrti najboljši rezultat. Predstavniki liste tožeče stranke v občinskem svetu so na sami seji občinskega sveta še enkrat predlagali, da se pred odločanjem o sestavi občinske volilne komisije ponovno sestane Komisija za volitve in imenovanja in popravi nezakoniti predlog, vendar je bil predlog zavrnjen. Bil pa je na sami seji občinskega sveta sprejet amandma, s katerim je bil predstavnik tožeče stranke imenovan za namestnika članice Občinske volilne komisije Občine Ormož, vendar s tem še vedno ni bila odpravljena nezakonita sestava občinske volilne komisije. Tožeča stranka predlaga, naj sodišče tožbo obravnava prednostno in odpravi oziroma razveljavi izpodbijani sklep, podrejeno pa, naj sodišče samo odloči o sestavi Občinske volilne komisije Občine Ormož.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavila javni poziv za predložitev predlogov kandidatov za imenovanje v občinsko volilno komisijo in tudi prejela predloge, pri čemer je najprej pripravila predlog za imenovanje predsednika komisije in njegovega namestnika. V zvezi s predlogi za ostale člane pa tožena stranka navaja, da je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izločila kandidata tožeče stranke, ker je predlog prišel iz Ljubljane in ne iz občinskega odbora v Ormožu. Na seji Občinskega sveta Občine Ormož pa je bil vložen amandma k predlogu sklepa o imenovanju občinske volilne komisije, ki ga je pripravila Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, s katerim je Klub svetnikov A. predlagal, da se namesto namestnice članice B.B. imenuje C.C., kandidat tožeče stranke. Tako je ostalo šest predlogov za imenovanje članov in namestnikov, ki so bili vsi upoštevani. Amandma k predlogu sklepa je bil soglasno sprejet in je iz tega razloga nerazumljiva tožba, ker so bili imenovani vsi predlagani kandidati in so se s predlaganim imenovanjem strinjali tudi člani svetniškega kluba A. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožeča stranka v pripravljalni vlogi pojasnjuje, da pojem politične stranke ni istoveten s pojmom svetniške skupine. ZLV v povezavi z Zakonom o volitvah v Državni zbor priznava prvenstveno pravico do zastopanosti v občinski volilni komisiji politični stranki in ne njeni svetniški skupini. Samo dve stranki sta predlagali svoji kandidatki, medtem ko D. ni posredovala svojega predloga, ampak njen svetniški klub. Tožeča stranka opozarja na to, da namestnik članice nima pravice glasovanja, oziroma ima to pravico le v primeru odsotnosti članice volilne komisije. Predlog za imenovanje občinske volilne komisije ni bil posredovan z vabilom na sejo, ampak je bil posredovan na sami seji. Za člana občinske volilne komisije pa sta bila imenovana predstavnik politične stranke E., ki je na volitvah dosegla slabši rezultat kot tožeča stranka in kandidatka svetniškega kluba D., čeprav politična stranka D. ni predlagala svojega kandidata. Tožeča stranka še opozarja, da je na seji občinskega sveta vodja Kluba svetnikov A. dvakrat predlagal prekinitev seje in sestanek Komisije za volitve in imenovanja in pripravo novega predloga v skladu z zakonom. Če sodišče meni, da je to potrebno, naj zahteva od tožene stranke magnetogram ali zvočni posnetek seje.

Tožena stranka v pripravljalni vlogi navaja, da lahko na občinskem nivoju kandidirajo tudi liste in skupine občanov, ki lahko dosežejo zmagovit rezultat. Predlog sklepa o imenovanju občinske volilne komisije je bil posredovan svetnikom že dne 29. 5. 2014 in ni resnična izjava, da je bil svetnikom posredovan na sami seji. Tudi izvleček iz zapisnika 30. redne seje občinskega sveta ni prirejen, kot navaja tožeča stranka. Izvleček iz zapisnika je bil priložen odgovoru na tožbo in je iz njega razviden rezultat glasovanja pri točki imenovanje Občinske volilne komisije občine Ormož. Za amandma je glasovalo 17 svetnic in svetnikov in nihče ni bil proti. Vsi svetniki so soglasno sprejeli predložen amandma, s katerim je bil predlagan C.C. za namestnika članice in ne za člana.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

35. člen ZLV določa, da občinsko volilno komisijo in volilno komisijo volilne enote sestavljajo predsednik in trije člani ter njihovi namestniki. Predsednik volilne komisije in njegov namestnik se imenujeta izmed sodnikov ali izmed drugih diplomiranih pravnikov. Ostali člani volilne komisije in njihovi namestniki se imenujejo po predlogih političnih strank, drugih organizacij občanov v občini ter občanov. Skladno s 4. členom ZLV se glede vprašanj, ki s tem zakonom niso posebej urejena, smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah v Državni zbor. Peti odstavek 34. člena Zakona o volitvah v Državni zbor pa določa, da se pri imenovanju članov okrajnih volilnih komisij in njihovih namestnikov po prejšnjem odstavku najprej upoštevajo predlogi političnih strank, s katerih list kandidatov so bili na zadnjih volitvah v Državni zbor izvoljeni kandidati, in sicer po vrstnem redu glede na število izvoljenih kandidatov, pri čemer v primeru enakega števila odloči žreb, nato pa predlogi drugih političnih strank in lokalnih skupnosti, tako da je zagotovljena politično pluralna sestava volilnih komisij. Če predlogov ni ali jih je premalo, se za manjkajoče člane in njihove namestnike določijo uradniki, zaposleni v organih državne uprave ali upravi lokalne skupnosti.

Iz upravnega spisa je razvidno, da je tožeča stranka dne 25. 4. 2014 vložila predlog kandidature za imenovanje v občinsko volilno komisijo, in sicer je predlagala C.C. za člana občinske volilne komisije. Res je sicer, da je iz zapisnika 25. redne seje Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja z dne 28. 5. 2014 razvidno, da prvotno ni bil upoštevan predlog tožeče stranke, da bi bil C.C. imenovan za člana komisije niti za namestnika člana. Vendar pa je iz dopisa Kluba svetnikov A. z dne 9. 6. 2014 razvidno, da je Klub svetnikov A. predlagal amandma, na podlagi katerega naj se C.C. imenuje na mesto namestnika članice. Pri tem je navedeno, da prvotni predlog sklepa o imenovanju občinske volilne komisije ni pripravljen v skladu z veljavno zakonodajo in navodilom, ki so ga občine prejele od Službe za lokalno samoupravo pri Ministrstvu za notranje zadeve v mesecu marcu 2014. Potrebno je namreč upoštevati rezultate na zadnjih volitvah, na katerih je navedena lista dosegla četrti rezultat. V zvezi z zgoraj navedenim sodišče pojasnjuje, da iz drugega odstavka 35. člena ZLV izhaja, da se lahko člani volilne komisije in njihovi namestniki imenujejo na podlagi predlogov političnih strank, drugih organizacij občanov v občini ter občanov. Iz dopisa Kluba svetnikov A. je razvidno, da so se strinjali s tem, da se njihov kandidat C.C. imenuje za namestnika člana. Če bi ga občinski svet kljub takemu predlogu imenoval za člana, bi ga imenoval v nasprotju s predlogom z dne 9. 6. 2014. Res je sicer, da je tožeča stranka najprej C.C. predlagala za člana, vendar pa je njen klub svetnikov kasneje podal drugačen predlog, iz česar smiselno izhaja, da so se njeni svetniki strinjali s tem, da C.C. postane namestnik članice. Občinski svet je torej C.C. imenoval tako, kot je predlagal Klub svetnikov A. Pri tem se sicer sodišče strinja s tem, da pojem politične stranke ni povsem istoveten s pojmom njenega svetniškega kluba, vendar pa to ne more biti odločilnega pomena, saj Klub svetnikov A. – kot izhaja iz njegovega imena - deluje v okviru tožeče stranke in ne izven nje. Občinski svet ni mogel odločati mimo njegovega predloga. Tožeča stranka zato ne more imeti pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o imenovanju članov občinske volilne komisije, saj je njen svetniški klub sam predlagal imenovanje C.C. za namestnika članice.

Vsakdo ki upravnem sporu uveljavlja varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati potrebni pravni interes oziroma pravovarstveno potrebno. To pomeni, da mora stranka ves čas postopka izkazovati, da bi ugoditev njeni zahtevi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Pravovarstveni interes pomeni možnost, da si stranka s tožbo v upravnem sporu izboljša svoj pravni položaj. Ker je tožena stranka sledila predlogu kluba svetnikov tožeče stranke, tožeča stranka ne more več izkazovati pravnega interesa za vodenje postopka. Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti, da pravni interes obstaja ves čas postopka. Ob ugotovitvi, da pravni interes ne obstaja več, sodišče ne presoja utemeljenosti tožbe. Ker je sodišče ugotovilo, da tožeča stranka nima pravnega interesa za vodenje postopka, se do vseh navedb strank v postopku ni opredeljevalo, saj ne morejo vplivati na drugačno odločitev sodišča. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo zavrglo.