Jedro

V primeru spremembe delodajalca po določilih 73. člena ZDR, delavcu pri delodajalcu - prevzemniku ni potrebno skleniti nove PZ, ker v tem primeru preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih imeli delavci pri delodajalcu - prenosniku na dan prenosa na delodajalca prevzemnika. Če pa delavec podpiše novo PZ pri delodajalcu - prevzemniku, ta PZ velja, delavcu pa gredo tudi pogodbene in druge pravice, ki jih je imel na dan prenosa pri delodajalcu - prenosniku, prav tako pa še eno leto tudi pravice iz KP, ki je zavezovala delodajalca - prenosnika, razen če KP preneha veljati pred potekom enega leta ali je če pred potekom enega leta sklenjena nova KP.

Ker je tožnici PZ zakonito prenehala zaradi podane odpovedi PZ pri delodajalcu - prevzemniku zaradi poslabšanja pravic iz PZ iz objektivnih razlogov (3. odstavek 73. člena ZDR), delodajalec ne more delavcu po izteku odpovednega roka podati izredne odpovedi PZ po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR zaradi neupravičenih izostankov.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 1. točki razveljavi in tožba v tem delu zavrže. V preostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je tožnici dne 18.1.2004 delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnice zaradi poslabšanja pravic iz pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki kot delodajalcu prevzemniku iz objektivnih razlogov (1. točka izreka v povezavi s popravnim sklepom z dne 27.9.2004). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati 1.031.144,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.1.2004 do plačila (2. točka izreka). Razveljavilo je izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožene stranke tožnici z dne 18.1.2004 (3. točka izreka).

Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v znesku 301.670,40 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.9.2004 do plačila (4. točka izreka).

Tožena stranka je vložila pritožbo iz razlogov napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka po določilih 339. člena ZPP in navajala, da je bilo med pravdnima strankama nesporno ugotovljeno, da je tožnica dne 22.9.2003 s toženo stranko podpisala novo pogodbo o zaposlitvi, sprememba delodajalca pa je bila izvršena dne 1.10.2003. Ne glede na novo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi so se po mnenju sodišča prve stopnje tožnici pri toženi stranki kot delodajalcu prevzemniku pravice po pogodbi o zaposlitvi, ki jih je uživala pri prejšnjem delodajalcu prenosniku, objektivno poslabšale. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je tožnica prostovoljno podpisala novo pogodbo o zaposlitvi, po 15. členu Obligacijskega zakonika pa je pogodba sklenjena, ko je dosežen sporazum o njenih bistvenih sestavinah. Tožnica nove pogodbe o zaposlitvi tudi ni izpodbijala in zato velja. Določilo 2. odst. 73. člena ZDR bi bilo mogoče uporabiti le v primeru, da pravdni stranki nista sklenili nove pogodbe o zaposlitvi. Obrazložitev sodbe oz. razlogi v sodbi so glede na navedeno kontradiktorni, po eni strani sodišče ugotavlja, da sta stranki sklenili novo pogodbo o zaposlitvi, po drugi pa, da tožnica ni ohranila delovnega mesta oz. pravic iz prejšnje pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu prenosniku. Tožnice k sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi ni prisilil nihče, sama je soglašala z njeno vsebino, to je, da bo zaposlena na delovnem mestu "prodajalka - blagajničarka", ker formalno ne izpolnjuje pogojev za zasedbo delovnega mesta "poslovodja III". Te odločilne okoliščine sodišče ne bi smelo prezreti. Tožena stranka tako tožnici ne more priznati pravic, ki ji po veljavni pogodbi o zaposlitvi ne gredo. Zaradi navedenega je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnice v celoti zavrne, tožnici pa naloži v plačilo pritožbene stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglasila je pritožbene stroške postopka.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutne bistvene kršitve pravil postopka, kot mu to nalaga 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99 - 2/2004 - ZPP). Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo zatrjevanih absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka in je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, je pa v delu glede odločitve o ugotovitvenem tožbenem zahtevku zmotno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je v 1. točki izreka sodbe (ugotovitveni tožbeni zahtevek glede tožničinega prenehanja delovnega razmerja dne 18.1.2004 na podlagi njene odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi poslabšanja pravic iz pogodbe pri toženi stranki kot delodajalcu prevzemniku iz objektivnih razlogov) zmotno uporabilo materialno pravo, zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke v tem delu ugodilo in sodbo v 1. točki izreka razveljavilo ter tožbo v tem delu zavrglo. ZPP v 181. členu določa, da tožeča stranka lahko s tožbo zahteva, da sodišče le ugotovi obstoj oz. neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pa pristnost oz. nepristnost kakšne listine le v primeru, če je za to podan pravni interes. Pri dajatveni tožbi se pravni interes predpostavlja, pri ugotovitveni tožbi pa ga je potrebno posebej izkazati. Tožnica je s tožbenim zahtevkom zahtevala ugotovitev, da ji je delovno razmerje prenehalo dne 18.1.2004 na podlagi njene odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi poslabšanja pravic pri delodajalcu prevzemniku, navedeno pa predstavlja le predhodno vprašanje za odločanje o tožbenem zahtevku glede izplačila odpravnine in torej ne gre za samostojen tožbeni zahtevek. Ker pravni interes v tem delu tožbe ni bil podan, je tožba v tem delu nedopustna, zato jo je pritožbeno sodišče na podlagi 274. člena ZPP zavrglo.

Sodišče prve stopnje je po pravilno izvedenem dokaznem postopku kot nesporno med pravdnima strankama ugotovilo, da je bila tožnica s strani tožene stranke kot delodajalca prevzemnika prevzeta kot delavka od delodajalca prenosnika S. M. d.d., tožnica pa je pri novem delodajalcu podpisala dne 22.9.2003 novo pogodbo o zaposlitvi. Pri delodajalcu prenosniku je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto "poslovodja III", s toženo stranko kot delodajalcem prevzemnikom pa je podpisala pogodbo o zaposlitvi za novo delovno mesto "prodajalka - blagajničarka", ki je bilo nižje vrednoteno. Med strankama je bilo nesporno tudi, da je tožena stranka v pogodbi o zaposlitvi kot kraj opravljanja dela zapisala sedež delodajalca, poslovne prostore na naslovu P., Velenje in enote delodajalca na področju Zg. in Sp. Savinjske ter Velenja. Tožena stranka pa ima tudi nekaj poslovalnic z obratovalnim časom v nedeljo oz. do 23.00 ure.

Zakon o delovnih razmerjih (Ur.l. RS št. 42/2002 - ZDR) v 73. členu (sprememba delodajalca) določa, da če pride zaradi pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, izvedenega na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla oz. pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve ali delitve do spremembe delodajalca, preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, na delodajalca prevzemnika (1. odst. 73. člena ZDR).

Pravice in obveznosti iz kolektivne pogodbe, ki je zavezovala delodajalca prenosnika, mora delodajalec prevzemnik zagotavljati delavcem najmanj eno leto, razen če kolektivna pogodba preneha pred potekom enega leta ali, če je pred potekom enega leta sklenjena nova kolektivna pogodba (2. odst. 73. člena). Bistvo instituta spremembe delodajalca je v tem, da sprememba pogodbe o zaposlitvi na škodo delavcev ni dopustna, tudi če bi delavci z odvzemom ali zmanjšanjem pravic soglašali, saj jim enake pravice zagotavlja že zakon.

Tožnica je odpovedala pogodbo o zaposlitvi z dne 22.9.2003 dne

15.10.2003 in kot odpovedni razlog navedla objektivno poslabšanje pravic iz pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki kot delodajalcu prevzemniku in kot razlog svoje odpovedi navedla določilo 3. odst. 73. člena ZDR in zahtevala plačilo pripadajoče odpravnine.

Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so se tožnici pri toženi stranki kot delodajalcu pravice iz pogodbe o zaposlitvi, ki jih je uživala pri delodajalcu prenosniku, objektivno poslabšale, saj tožnica ni več opravljala dela na delovnem mestu "poslovodja III", določena ji je bila nižja plača, prav tako pa je bil pri delodajalcu prevzemniku določen manj ugoden delovni čas in tudi kraj opravljanja dela. Za rešitev predmetne zadeve je tako neupošteven pritožbeni ugovor, da tožnica ni imela strokovne izobrazbe za delovno mesto "poslovodja III", saj je imela pri delodajalcu prenosniku podpisano pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto in bi ji moral delodajalec prevzemnik zagotoviti enake pravice in delovno mesto po pogodbi o zaposlitvi pri delodajalcu prenosniku.

Ob že navedenem je tako neupošteven pritožbeni ugovor, da je tožnica prostovoljno podpisala novo pogodbo o zaposlitvi in ji je tožena stranka kot delodajalec prevzemnik zagotavljala vse pravice iz novo podpisane pogodbe o zaposlitvi. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da pravdni stranki veže nova pogodba o zaposlitvi, ki jo je tožnica prostovoljno podpisala pri delodajalcu prevzemniku, vendar ji povrh tega gredo tudi pravice, ki jih priznava ZDR v 1. odst. 73. člena in 2. odst. 73. člena za za najmanj eno leto.

Tako je tožnica utemeljeno pri delodajalcu prevzemniku iz objektivnih razlogov poslabšanja pravic iz pogodbe o zaposlitvi odpovedala pogodbo o zaposlitvi in posledično navedenemu je imela pravico do odpravnine upoštevaje pri tem delovno dobo tožnice pri obeh delodajalcih, kot to določa 3. odst. 73. člena ZDR. Tožnica je imela pri delodajalcu prenosniku in delodajalcu prevzemniku skupaj 18 let delovne dobe, kot osnovo za izračun odpravnine pa je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo plačo tožnice za mesece julij - september 2003 v višini 171.857,00 SIT, saj je nato tožnica prejemala le nadomestilo za čas bolniškega staleža. Po določilih 2. odst. 109. člena ZDR, ki se uporablja za določitev višine odpravnine v primeru iz 3. odst. 73. člena ZDR, tako tožnici pripada 1/3 osnove plače za vsako leto dela pri toženi stranki v višini 1.031.144,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.1.2004 dalje do plačila.

Sodišče je v konkretni zadevi ugodilo tudi tožničinemu tožbenemu zahtevku za razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnica prejela dne 21.2.2004 in jo je tožena stranka tožnici podala na podlagi 110. in 111. člena ZDR in kot razlog navedla naklepne hujše kršitve pogodbe o zaposlitvi na podlagi

31. člena ZDR ter 1. točke 55. člena Kolektivne pogodbe tožene stranke, ker naj bi tožnica od 19.1.2004 neupravičeno izostala z dela. Ker je tožnici prenehalo delovno razmerje na podlagi njene zakonite odpovedi podane na podlagi 3. odst. 73. člena ZDR po poteku odpovednega roka dne 18.1.2004, ni mogoče šteti, da je z dnem 19.1.2004 bila neupravičeno odsotna z dela. Neopravičeno odsoten je lahko z dela le delavec, ki je pri delodajalcu v delovnem razmerju. Tožnica je toženo stranko celo pisno obvestila, da je po 18.1.2004 ne bo več na delo, ker se ji bo iztekel odpovedni rok po določilih 92. člena ZDR. Zaradi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno razveljavilo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca z dne 18.1.2004. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v 1. točki razveljavilo ter tožbo zavrglo, v preostalem pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je v pritožbenem postopku uspela v neznatnem delu, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 1. odst. 165. člena ZPP v povezavi s 3. odst. 154. člena ZPP.