Jedro

Registrsko sodišče mora zaradi vezanosti na pravnomočno začet postopek prisilne poravnave nad subjektom vpisa in zapovedane omejitve pristojnosti skupščine subjekta vpisa po 151.a členu ZFPPIPP, kot pogoj za presojo obstoja vseh procesnih predpostavk pred odločanjem o vsebinski presoji utemeljenosti predloga upoštevati ali je bilo pred odločitvijo o skupščinskem sklepu o odpoklicu članov in imenovanju novih članov upravnega odbora dano soglasje sodišča, ki vodi postopek prisilne poravnave nad subjektom vpisa. Predlagatelji ga kljub pravilnemu pozivu na podlagi prvega odstavka 30. člena ZSReg, registrskemu sodišču niso predložili.

Nenazadnje ni brez pomena, da subjekt vpisa sam kot dolžnik uvedbi, začetku in vodenju postopka upniške prisilne poravnave, ni nikoli nasprotoval. Ni vložil niti ugovora zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave po takrat še neugotovljeno ustavno neskladnem desetem odstavku 221.j členu ZFPPIPP. Zato se sploh ni zastavil dvom o insolventnosti subjekta vpisa.

Kot je pravilno obrazložilo že registrsko sodišče, pri odločanju o konkretnem predlogu, ni vezano na razloge iz odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani Ng 18/2020 z dne 5. 3. 2020, še manj pa je utemeljeno pritožbeno stališče, da pomeni podelitev sodnega pooblastila v zadevi Ng 18/2020 po vsebini več kot le soglasje, ki je urejeno v 151.a člena ZFPPIPP.

Registrsko sodišče mora zaradi vezanosti na pravnomočno začet postopek prisilne poravnave nad subjektom vpisa in zapovedane omejitve pristojnosti skupščine subjekta vpisa po 151.a členu ZFPPIPP, kot pogoj za presojo obstoja vseh procesnih predpostavk, pred odločanjem o vsebinski presoji utemeljenosti predloga upoštevati ali je bilo pred odločitvijo o skupščinskem sklepu o odpoklicu članov in imenovanju novih članov upravnega odbora dano soglasje sodišča, ki vodi postopek prisilne poravnave nad subjektom vpisa. Registrsko sodišče je v skladu s 3. členom Uredbe v zvezi s predhodnim preizkusom predloga predlagateljev po prvem odstavku 30. člena ZSReg, ko je ugotovilo, da predlagatelji niso niti po pozivu sodišča predložili soglasja pristojnega sodišča po 151.a členu ZFPPIPP, česar v pritožbi niti ne izpodbijajo, njihov predlog pravilno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep registrskega sodišča potrdi.

Obrazložitev

Izpodbijani sklep

1. Registrsko sodišče je zavrglo predlog za vpis spremembe članov upravnega odbora ter izbris dosedanjih članov upravnega odbora v sodni register. Bistveni razlogi izpodbijanega sklepa so, da predlog, ki so ga vložili predlagatelji A. A., B. B., C. C. in D. D. (v nadaljevanju predlagatelji) ni popoln. Predlagatelji niso sledili pozivu registrskega sodišča in niso predložili soglasja sodišča, ki vodi postopek prisilne poravnave nad subjektom vpisa v skladu s prvim odstavkom 151.a člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Po navedeni določbi je namreč od uvedbe do konca postopka prisilne poravnave, skupščina insolventnega dolžnika pristojna sprejeti sklep o odpoklicu ali razrešitvi člana in imenovanju novega člana poslovodstva ali člana organa nadzora insolventnega dolžnika le, če za tako odločitev dobi soglasje sodišča. 2. Nad subjektom vpisa je bil s sklepom sodišča St 000/2020 z dne 23. 1. 2020 na predlog kvalificiranih upnikov začet postopek prisilne poravnave, ki je postal pravnomočen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 139/2020 z dne 21. 5. 2020. Z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-22/18 z dne 14. 5. 2020 (v nadaljevanju Odločba US) je bilo odločeno, da je 221.j člen ZFPPIPP v neskladju z Ustavo. Bistveni razlog Odločbe US je, da ima dolžnik pravico do pritožbe zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave, izdan na podlagi upniškega predloga. Do ugotovljene protiustavnosti se za odločanje o začetku postopka prisilne poravnave na podlagi upniškega predloga za začetek prisilne poravnave smiselno uporabljajo določbe 235. člena, drugega do sedmega odstavka 239. člena in 240. člena ZFPPIPP.

3. Predlagatelji so skupščino sklicali in izvedli 12. 5. 2020, na podlagi pooblastila v gospodarsko nepravdnem postopku, po sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani Ng 18/2020 z dne 5. 3. 2020. Na njej je bil izglasovan sklep o spremembi članov upravnega odbora vendar brez soglasja sodišča po 151.a členu ZFPPIPP. Dne 5. 3. 2020, ko je bil izdan sklep v zadevi Ng 18/2020, sklep o začetku postopka upniške prisilne poravnave v zadevi St 000/2020 še ni bil pravnomočen. Pravnomočnost je nastopila s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 139/2020 z dne 21. 5. 2020, ki je zavzelo pravno stališče, da bi bil lahko sporni sklep skupščine v skladu 151.a členu ZFPPIPP veljaven le, če bi bilo dano soglasje sodišča, ki vodi postopek prisilne poravnave. Temu je pritrdilo tudi registrsko sodišče. 4. Po stališču registrskega sodišča še vedno velja omejitev iz prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP. Ta pa je le začasna in med drugim preneha, če je upniška prisilna poravnava pravnomočno potrjena, ali do poteka 15 dni od spremembe vpisa osnovnega kapitala v sodni register po tretjem odstavku 151.a člena ZFPPIPP. Neutemeljeno je tudi sklicevanje predlagateljev na Odločbo US, kjer je Ustavno sodišče obravnavalo le neustavnost določb glede pravice dolžnika do pritožbe in ne pravic delničarjev v postopku prisilne poravnave. Višje sodišča v Ljubljani pa je v sklepu Cst 139/2020 z dne 21. 5. 2020 vsebinsko in izčrpno obravnavalo pritožbo delničarjev zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave. Registrsko sodišče je sklepalo, da je soglasje sodišča, ki vodi postopek prisilne poravnave, pogoj za spremembo upravnega odbora subjekta vpisa.

Pritožba predlagateljev

5. Zoper sklep so se predlagatelji pravočasno pritožili in so uveljavljali vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 19. členom Zakona o sodnem registru (ZSReg) in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Sodišču druge stopnje so predlagali, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli predlagani vpis spremembe v sodni register, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, odpravi izpodbijano odločbo ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

6. Na pritožbo sta odgovorila subjekt vpisa in udeleženec A. d. o. o., ki sta sodišču druge stopnje predlagala, da neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

7. Sodišče druge stopnje vloge predlagateljev v zvezi z odgovorom na pritožbo ni upoštevalo, ker v pritožbenem postopku ni predviden odgovor na odgovor na pritožbo (smiselno 344. člen in 345. člen ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1).

Odločitev in razlogi sodišča druge stopnje

8. Pritožba ni utemeljena.

9. Sodišče druge stopnje je v tem postopku preizkušalo pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa v zvezi s tem, ali so bile izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o predlogu za vpis v sodni register v skladu s prvim odstavkom 30. člena ZSReg in 3. členom Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (v nadaljevanju Uredba). V okviru procesnega preizkusa predloga mora registrsko sodišče upoštevati 3. člen Uredbe, ki določa, da če je z zakonom določeno, da je za določeno vrsto vpisa potrebno dovoljenje ali soglasje pristojnega organa, je treba predlogu za vpis predložiti tudi to dovoljenje ali soglasje v izvirniku ali overjenem prepisu. V konkretnem primeru je bilo treba presoditi ali je bilo za predlagani vpis v skladu s 3. členom Uredbe, treba predložiti soglasje sodišča, ki vodi postopek prisilne poravnave nad subjektom vpisa, o zamenjavi članov upravnega odbora subjekta vpisa. Skupščina subjekta vpisa, sklicana s strani delničarjev po pooblastilu iz sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani Ng 18/2020, 5. marca 2020, na kateri je bil 12. 5. 2020 sprejet sklep o razrešitvi dosedanjih članov upravnega odbora in imenovanju novih članov, je namreč tak sklep sprejela brez soglasja sodišča po 1. točki prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP.

10. Kot bistveno predlagatelji izpostavljajo po njihovem mnenju zmotno materialnopravno stališče registrskega sodišča, da je za vpis spremembe članov upravnega odbora v opisanem dejanskem stanju, treba v skladu s 151.a členom ZFPPIPP predložiti soglasje sodišča. Sklep VSL Cst 139/2020, 21. 5. 2020 namreč temelji na ugotovljeni protiustavni zakonski podlagi.

11. Za odločitev v pritožbenem postopku je najprej pomemben časovni tek procesnih dejanj. V trenutku izdane odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani Ng 18/3020, 5. marca 2020, je bil 15. 1. 2020 z vložitvijo upniškega predloga za začetek postopka prisilne poravnave nad dolžnikom (v nadaljevanju subjektom vpisa) že uveden postopek prisilne poravnave. Po 150. členu ZFPPIPP so naslednji dan po vloženem predlogu nastopile pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave nad subjektom vpisa. Omejitev pristojnosti skupščine insolventnega subjekta vpisa po 151.a členu ZFPPIPP ne more biti izključena le zato, ker je imel delničar po sklepu sodišča v nepravdnem postopku pooblastilo za njen sklic. Pooblastilo za sklic po 296. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ne more pomeniti nič drugega kot to, da so lahko predmet sprejemanja sklepov tiste zadeve, ki jih ni določila uprava po 295. členu ZGD-1, ampak delničarji.1 Glede upoštevanja pogojev, ki jih določajo drugi zakoni, kot v konkretnem primeru 151.a člen ZFPPIPP, so v enakem pravnem položaju uprava, ki ni sklicala skupščine in delničarji, ki so sklicali skupščino po sklepu sodišča. To pomeni, da bi navedeni pogoj morala spoštovati uprava, če bi po uvedbi postopka prisilne poravnave želela sklicati skupščino, kot tudi delničarji po pooblastilu iz sklepa sodišča. 12. Nadalje je postal Sklep o začetku postopka prisilne poravnave St 000/2020 z dne 23. 1. 2020, pravnomočen s Sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, Cst 139/2020 z dne 21. 5. 2020. To pomeni, da so nastale pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave 23. 1. 2020 (l. št. 202), to je z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku postopka prisilne poravnave (prvi odstavek 157. člena ZFPPIPP, ki ni izključen v 221.j členu ZFPPIPP). Subjekt vpisa je torej od tega dne dalje pravnomočno insolventen. Ugotovitvena Odločba Ustavnega sodišča U-I-22/18 je bila izdana 14. 5. 2020 in objavljena 12. 6. 2020 (v nadaljevanju Odločba US).2 Zato v skladu s prvim odstavkom 48. člena v zvezi s 43. in 44. členom Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) pravne posledice izreka navedene Odločbe US lahko veljajo le za zadeve, ki do tedaj še niso postale pravnomočne.

13. Predlagatelji v pritožbi očitajo sodišču, da se je oprlo pri svoji odločitvi na razloge iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani Cst 139/2020 z dne 21. 5. 2020 in je tej odločbi nekritično sledilo. Ta pritožbeni očitek ni utemeljen. Registrsko sodišče je navedlo vse razloge za svojo odločitev, in sicer, da 151.a člen ZFPPIPP še velja, in da navedena Odločba US vanj ni posegla.

14. Ustavno sodišče se je v navedeni Odločbi, ukvarjalo z vprašanjem protiustavnosti 221.j člena ZFPPIPP, in sicer po vsebini desetega odstavka 221.j člena ZFPPIPP, z vidika položaja dolžnika in ne delničarja zato, ker dolžnik ni imel pravice do pritožbe zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave in mu je šele v fazi po izdaji sklepa o začetku postopka prisilne poravnave, bila dana možnost ugovora z omejenimi ugovornimi razlogi po 1. točki 172. člena ZFPPIPP, to je glede svoje insolventnosti. Zato je tudi odločilo, da ima do odprave protiustavnosti desetega odstavka 221.j člena ZFPPIPP dolžnik pravico do pritožbe zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave izdan na podlagi upniškega predloga. Zato je zaradi zavarovanja pravice dolžnika do izjave in jamstva poštenega postopka v postopku upniške prisilne poravnave, v načinu izvršitve določilo smiselno uporabo določb ZFPPIPP v delu predhodnega stečajnega postopka (235. člen, drugi do sedmi odstavek 239. člena) in glede začasne odredbe 240. člen ZFPPIPP. Razlogi v Odločbi US se nanašajo izključno na dolžnikov položaj in njegovo pravico do izjave v postopku odločanja na podlagi upniškega predloga za začetek postopka prisilne poravnave. Ustavno sodišče ni odločalo o skladnosti 151.a člena v zvezi s sedmim odstavkom 221.j člena ZFPPIPP z Ustavo. Tega vprašanja v smislu nosilnih razlogov odločitve, Ustavno sodišče ni obravnavalo niti v obrazložitvi Odločbe, ampak se ga je le posredno dotaknilo, ko je opisovalo pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave za dolžnikov pravni položaj.3

15. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da bi registrsko sodišče moralo upoštevati Odločbo US kot zavezujoč pravni vir, ker je že veljala v trenutku vložitve predloga za vpis sprememb v sodni register. Razlog za pravilne razloge v izpodbijanem sklepu je naprej formalen in sicer, da celoten sklop pravno pomembnih dejstev, to je razrešitev starih in imenovanje novih članov upravnega odbora, na skupščini 12. 5. 2020, pravnomočnost sklepa o začetku postopka prisilne poravnave nad subjektom vpisa, 21. 5. 2020, z učinkom od 23. 1. 2020, zajema časovno obdobje pred začetkom uporabe Odločbe US.

16. Registrsko sodišče mora zaradi vezanosti na pravnomočno začet postopek prisilne poravnave nad subjektom vpisa in zapovedane omejitve pristojnosti skupščine subjekta vpisa po 151.a členu ZFPPIPP, kot pogoj za presojo obstoja vseh procesnih predpostavk pred odločanjem o vsebinski presoji utemeljenosti predloga upoštevati ali je bilo pred odločitvijo o skupščinskem sklepu o odpoklicu članov in imenovanju novih članov upravnega odbora dano soglasje sodišča, ki vodi postopek prisilne poravnave nad subjektom vpisa. Predlagatelji ga kljub pravilnemu pozivu na podlagi prvega odstavka 30. člena ZSReg, registrskemu sodišču niso predložili, česar v pritožbi niti ne izpodbijajo.

17. Sodišče druge stopnje ne pritrjuje pritožbenemu očitku, da zato, ker pravnomočen sklep o začetku postopka prisilne poravnave ni bil vsebinsko preizkušan, registrsko sodišče ni bilo dolžno uporabiti 151.a člena ZFPPIPP. Registrsko sodišče je vezano na pravnomočno sodno odločbo, izdano v postopku prisilne poravnave.4

18. Tudi po vsebini sodišče druge stopnje ne pritrjuje pritožbenemu očitku, da zaradi ugotovljene protiustavnosti 221.j člena ZFPPIPP, registrsko sodišče ne bi smelo upoštevati 151.a člena ZFPPIPP. Prvič že zato ne, ker 151.a člen v zvezi s sedmim odstavkom 221.j člena ZFPPIPP ni bil ugotovljen kot neskladen z Ustavo. Odločbo US bo treba upoštevati v naprej, to je za upniške predloge, o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno, v skladu z napotkom o njihovi pravilni uporabi. Nadalje je Ustavno sodišče z Odločbo zavarovalo dolžnikov in ne položaja delničarjev, kar je izčrpno pojasnilo v 23. točki obrazložitve. Pri neustavni ureditvi upniškega predloga za začetek postopka prisilne poravnave nad dolžnikom namreč ne gre le za poseg v dolžnikovo pravico do izjave, temveč tudi za poseg v pravico do poštenega postopka v smislu materialnopravnih predpostavk, ki se v okviru formaliziranega preizkusa sploh lahko učinkovito ugotavljajo. Zato je na podlagi zavezujoče Odločbe omogočilo dolžniku sodelovanje v postopku prisilne poravnave, ki ima zato pritožbo zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave.

19. Nenazadnje ni brez pomena, da subjekt vpisa sam kot dolžnik uvedbi, začetku in vodenju postopka upniške prisilne poravnave, ni nikoli nasprotoval. Ni vložil niti ugovora zoper sklep o začetku postopka prisilne poravnave po takrat še neugotovljeno ustavno neskladnem desetem odstavku 221.j členu ZFPPIPP. Zato se sploh ni zastavil dvom o insolventnosti subjekta vpisa, ki mu je sicer Ustavno sodišče v navedeni Odločbi z vidika položaja dolžnika posvetilo veliko pozornosti.5 Ravno nasprotno, subjekt vpisa je sam ugotovil svojo insolventnost in se je v celoti strinjal z nujnostjo vodenja postopka prisilne poravnave, ki sta ga predlagala predlagatelja upniške prisilne poravnave, kot primernega ukrepa finančnega prestrukturiranja za dosego kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti subjekta vpisa. Subjekt vpisa se je strinjal, da je predlagani postopek prisilne poravnave primernejši ukrep finančnega prestrukturiranja in zagotavlja ugodnejše pogoje plačila terjatev upnikov, kot če bi bil nad subjektom vpisa kot insolventnim dolžnikom začet stečajni postopek. To pa pomeni, da bi bilo treba najmanj od 23. 1. 2020 in toliko bolj 12. 5. 2020, ko je skupščina odločala o zamenjavi članov upravnega odbora, upoštevati pogoj omejene pristojnosti skupščine insolventnega subjekta vpisa po 151. a členu ZFPPIPP.

20. Kot je pravilno obrazložilo že registrsko sodišče, pri odločanju o konkretnem predlogu, ni vezano na razloge iz odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani Ng 18/2020 z dne 5. 3. 2020, še manj pa je utemeljeno pritožbeno stališče, da pomeni podelitev sodnega pooblastila v zadevi Ng 18/2020 po vsebini več kot le soglasje, ki je urejeno v 151.a člena ZFPPIPP. Res je sodišče v omenjeni gospodarski nepravdni zadevi pri presoji utemeljenosti predloga pooblastila delničarjev za sklic skupščine kot predhodno vprašanje obravnavalo vprašanje potrebnosti soglasja po 151. a členu ZFPPIPP. Pri tem se je opredelilo do dolžnikovega položaja o možnosti nasprotovanja upniškemu predlogu glede domneve insolventnosti in je zavzelo stališče, da soglasje sodišča, ki vodi insolventni postopek, po 151. a členu ZFPPIPP ni potrebno. Odločitev sodišča prve stopnje je bila res potrjena s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 287/2020, 17. 6. 2020. Vendar je imela rešitev navedenega predhodnega vprašanja učinek le v gospodarski nepravdni zadevi (prvi odstavek 52. člena ZGD-1, 42. člen ZNP-1 v zvezi z drugim odstavkom 13. člena ZPP).

21. Sicer pa v postopku prisilne poravnave odloča sodišče, ki obravnava zadevo v postopku insolventnosti in le to sodišče bi lahko izdalo soglasje za sklep po 1. točki prvega odstavka 151.a člen ZFPPIPP. Registrsko sodišče mora zaradi vezanosti na pravnomočno začet postopek prisilne poravnave nad subjektom vpisa in zapovedane omejitve pristojnosti skupščine subjekta vpisa po 151.a členu ZFPPIPP, kot pogoj za presojo obstoja vseh procesnih predpostavk, pred odločanjem o vsebinski presoji utemeljenosti predloga upoštevati ali je bilo pred odločitvijo o skupščinskem sklepu o odpoklicu članov in imenovanju novih članov upravnega odbora dano soglasje sodišča, ki vodi postopek prisilne poravnave nad subjektom vpisa. Registrsko sodišče je v skladu s 3. členom Uredbe v zvezi s predhodnim preizkusom predloga predlagateljev po prvem odstavku 30. člena ZSReg, ko je ugotovilo, da predlagatelji niso niti po pozivu sodišča predložili soglasja pristojnega sodišča po 151.a členu ZFPPIPP, česar v pritožbi niti ne izpodbijajo, njihov predlog pravilno zavrglo.

22. Sodišče druge stopnje je odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1).

23. Izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje ni našlo nobenih absolutnih bistvenih postopkovnih kršitev (drugi odstavek 350. člena, 366. člen ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg).

1 Več glej: R. Bohinc v Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 482. 2 Uradni list RS št. 85/2020, 12. 6. 2020. 3 Primerjaj točko 12 in opombo pod številko 18. 4 Več glej: Načelo prirejenosti in vezanosti - splošno, V. Rijavec v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, GV Založba, 2010-, str. 129 -130. 5 Primerjaj točke 16, 21, 23.