Jedro

Za odreditev inšpekcijskega ukrepa odstranitve objekta na podlagi 73. člena Zakona o urejanju prostora in drugih posegih v prostor zadostuje ugotovitev, da je investitor objekt postavil brez ustreznega upravnega dovoljenja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 126/98-6 z dne 7.3.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 23.3.1998. S to je tožena stranka zavrnila njuno pritožbo zoper odločbo Urbanističnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Inšpekcije za prostor, Izpostave S.B. z dne 11.2.1998, s katero je bil tožnikoma odrejen inšpekcijski ukrep - odstranitev nadzidane etaže obstoječega prizidka k stanovanjski hiši v tlorisni izmeri 10,28m x 4,36m in 4,34m x 0,38 m ter prizidka k temu objektu (sanitarije, garderobe in kalilnice) tlorisne izmere 2,41m x 3,05m, ki sta jo zgradila na zemljišču parc. št. 330 k.o. P. V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na določbo 1. odstavka 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 48/90, 18/93 in 44/97) ter na dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku. Iz tega izhaja, da tožnika za sporno gradnjo nista pridobila lokacijskega dovoljenja. Sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, da gre za poseg v prostor, za katerega lokacijsko dovoljenje ni potrebno.

Nobenega dvoma ni, da gre z take posege v prostor, ki jih ni mogoče izvajati brez lokacijskega dovoljenja, zato sklicevanje tožnika na potrdilo, iz katerega izhaja, da sta priglasila gradnjo prizidka, ne more vplivati na odločitev. Prav tako na odločitev o zadevi ne more vplivati sklicevanje tožnikov na uporabno dovoljenje Občine S.B. z dne 20.2.1985, ker se to ne nanaša na sporno nadzidavo in dodaten prizidek, ampak le na poslovni prostor v stanovanjski hiši. Tožnik v pritožbi uveljavlja pritožbene ugovore nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bistvena za odločitev v tej zadevi ugotovitev, ali se uporabno dovoljenje z dne 20.2.1985 nanaša tudi na sporno nadzidavo in sporni prizidek. V uporabnem dovoljenju je sicer res navedeno, da se dovoljuje uporabo novozgrajenega objekta - poslovnega prostora v stanovanjski zgradbi, kar pa ne pomeni, da sta sporni zgradbi izključeni. Oba sporna objekta sta bila namreč dokončana že ob izdaji uporabnega dovoljenja. Ponavlja ugovor, da za sporno gradnjo ni potrebno lokacijsko dovoljenje. Sklicuje se na 2. alineo 51. člena ZUN. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo. Razlogi, ki jih pri tem navaja so skladni s podatki spisa in imajo podlago v določbi 1. odstavka 73. člena ZUN. Iz navedene določbe izhaja, da za odreditev spornega inšpekcijskega ukrepa zadostuje ugotovitev, da gre za gradnjo ali drug poseg v prostor brez ustreznega dovoljenja. V zadevi ni sporno, da je tožnik nadzidal prizidek k stanovanjski hiši, ter k temu prizidku zgradil dodatni prizidek. Da bi tožnik navedene posege v prostor opravil na podlagi ustreznega dovoljenja, pa iz dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, tudi po presoji pritožbenega sodišča, ne izhaja. V postopku se je namreč tožnik skliceval na uporabno dovoljenje z dne 20.2.1985 ter na potrdilo z dne 5.5.1980, ki pa se, kot sta pravilno ugotovila upravni organ prve stopnje in tožena stranka, ne nanašata na sporno nadzidavo prizidka in dodatni prizidek. Iz navedenih listin, ki se nahajajo v upravnih spisih, namreč izhaja, da se potrdilo z dne 5.5.1980 nanaša na prizidek k stanovanjski hiši in ne na dodatni prizidek k temu prizidku, ki je predmet inšpekcijskega ukrepanja, uporabno dovoljenje pa na poslovni prostor v stanovanjski hiši. Na tej podlagi je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilen sklep tožene stranke, da je tožnik posegel v prostor brez ustreznega dovoljenja.

Ker so glede na navedeno uveljavljani pritožbeni ugovori neutemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbo, na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.