Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
26.2.1998
S K L E P
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe I. S. iz C. na seji senata dne 26. februarja 1998
s k l e n i l o :
Ustavna pritožba I. S. zoper sklep Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 514/96 z dne 21.11.1996, sodbo Višjega sodišča v Mariboru opr. št. Cp 300/96 z dne 10.5.1996 in sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju opr. št. P 100/95 z dne 23.1.1996 se zavrže.
1.Prvostopni sodbi očita pritožnik, da mu je s prenizko prisojeno odškodnino kršila človekovo pravico do enakosti pred zakonom oziroma do enakega varstva pravic, drugostopni sodbi pa, da mu je kršila pravico do pravnega sredstva s tem, ko njegovega odgovora na pritožbo ni obravnavalo tudi kot pritožbo; isto očita smiselno tudi sklepu Vrhovnega sodišča, saj temelji na ugotovitvi, da se tukajšnji pritožnik zoper prvostopno sodbo ni pritožil.
2.Eden od pogojev za vložitev ustavne pritožbe je, da so bila vsa pravna sredstva izčrpana. To v obravnavanem primeru pomeni, da pritožnik ne more v ustavni pritožbi uveljavljati kršitev človekovih pravic, ki bi jih bil mogel uveljavljati že na prvi stopnji pravdanja, v pritožbi ali v reviziji. Ta pogoj ni izpolnjen.
3.Zoper zatrjevano kršitev pravice do enakega varstva pravic, ki da jo je zagrešilo sodišče prve stopnje s prenizko odmero odškodnine, bi se pritožnik lahko pritožil. Tega pa ni storil.
Tudi ko bi pritožbeno sodišče njegov odgovor na pritožbo nasprotne stranke štelo za njegovo pritožbo, bi jo moralo kot prepozno zavreči; pritožnikov zastopnik je namreč po uradnih podatkih prejel odpravek sodbe 6.2.1996, pritožnik pa je svojo vlogo vložil 5.3.1996, torej že po preteku petnajstdnevnega pritožbenega roka.
4.Zatrjevano kršitev pravice do pritožbe, ki da jo je zagrešilo pritožbeno sodišče, pa bi pritožnik lahko uveljavljal v reviziji. To je sicer vložil, a v reviziji pritožbenemu sodišču ne očita, da njegovega odgovora na pritožbo ni obravnavalo kot njegovo pritožbo.
5.Ker torej ni izpolnjen pogoj iz 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču - vsa pravna sredstva za varovanje pritožnikovih človekovih pravic niso bila izčrpana - je bilo ustavno pritožbo treba zavreči.
6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 2. alinee prvega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v senatu v sestavi: predsednik mag. Janez Snoj in člana Franc Testen in dr. Lojze Ude.
Predsednik senata mag. Janez Snoj