Jedro

Ker je bila vrednost nepremičnin tožeče stranke in njene družine ugotovljena v skladu s procesnimi pravili, veljavnimi v času odločanja o odobritvi brezplačne pravne pomoči, zgolj evidentiranje (višje) posplošene tržne vrednosti nepremičnin, določene s postopki in metodami množičnega vrednotenja nepremičnin v registru nepremičnin, ne predstavlja tiste relevantne spremembe, ki bi jo bila tožeča stranka v skladu s tretjim odstavkom 41. člena ZBPP dolžna sporočiti organu za brezplačno pravno pomoč.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. BPP 354/2010-21 z dne 17. 12. 2014 odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč ob uporabi 49. in 41. člena člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) odločil, da je tožeča stranka dolžna vrniti neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč v višini 409,16 €, izplačano iz naslova brezplačne pravne pomoči, ki ji je bila odobrena kot oprostitev plačila predujma za izvedenca medicinske stroke v pravdni zadevi Okrajnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. P 92/2010. Odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči opr. št. BPP 354/2010-6 z dne 25. 5. 2010 je postala pravnomočna dne 28. 6. 2010, pravdni postopek v zvezi s katerim je bila tožeči stranki odobrena brezplačna pravna pomoč pa se je končal s sodno poravnavo Okrajnega sodišča v Murski Soboti opr. št. P 92/2010 z dne 14. 7. 2010 tako, da tožeča stranka – upravičenec v postopku ni uspel, saj je z navedeno poravnavo dejansko prišlo do umika tožbe s strani upravičenca. S sklepom o stroških opr. št. BPP 354/2010-10 z dne 17. 8. 2010 je bila izvedencu A.A. odmerjena in izplačana nagrada v skupni višini 409,16 €. V obravnavanem primeru je tako organ za brezplačno pravno pomoč naknadno ugotovil spremembe premoženjskega stanja upravičenca oziroma takrat še mladoletnega upravičenca ter njegove družine. Ugotovil je, da se je dne 28. 6. 2014, ko je potekel štiriletni rok od pravnomočnosti odločbe, s katero mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, še vedno šolal. Na podlagi navedenega so se tako v skladu s 23. členom ZBPP za prosilčeve družinske člane na dan 28. 6. 2014 šteli njegovi starši ter sestra. Po vpogledu v zemljiškoknjižni izpis ter izpis seznama nepremičnin iz evidenc GURS organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da je upravičenčev oče B.B. zemljiškoknjižni lastnik stanovanjske stavbe s parc. št. 2437 k.o. … že od dne 26. 5. 2004, pri čemer iz prošnje ter uradnih evidenc izhaja, da upravičenec s svojo družino v tej hiši ne živi, vrednost te hiše oziroma celotne nepremičnine pa je ocenjena na 36.086,00 €, kar je tudi potrebno upoštevati kot premoženje upravičenčeve družine v smislu prvega odstavka 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) v zvezi s 14. členom ZBPP. V odločbi opr. št. BPP 354/2010-6 z dne 25. 5. 2010 je glede te nepremičnine upravičenec pojasnil, da gre za staro hišo v kateri živi njegova teta in ocenil njeno vrednost na 10.000,00 €, pri čemer je organ za brezplačno pravno pomoč moral upoštevati to vrednost, ki jo je podal upravičenčev oče oziroma upravičenec, saj takrat še ni razpolagal z uradnimi podatki o vrednosti nepremičnin. V navedenem primeru je tako organ za brezplačno pravno pomoč ugotovil, da upravičenec o uradno ocenjenih vrednostih nepremičnin, ki jih je lastnik pridobil s strani GURS, ni obvestil pristojne strokovne službe in tako ni izpolnil svoje obveznosti po tretjem odstavku 41. člena ZBPP. Tako organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da se premoženjsko stanje upravičenca oziroma njegove družine v obdobju pred potekom štiriletnega roka od pravnomočne odločbe, s katero mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč izboljšalo do te mere, da ne bi bil več upravičen do brezplačne pravne pomoči. V navedenem primeru je tako organ za brezplačno pravno pomoč upošteval obdobje od meseca marca do meseca maja 2014, pri čemer pa se ob smiselni uporabi prvega odstavka 27. člena ZSVarPre v zvezi s 14. členom ZBPP brezplačna pravna pomoč v tem obdobju ni odobrila samski osebi ali družini, ki je imela prihranke oziroma premoženje, ki je dosegalo ali presegalo višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar je takrat znašalo 12.730,56 €. Tako v skladu z drugim odstavkom 43. člena ZBPP organ z izpodbijano odločbo nalaga povrnitev neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči v višini 409,16 €.

Tožeča stranka v laični tožbi navaja, da se njeno premoženjsko stanje v štirih letih ni nič izboljšalo, kvečjemu se je še poslabšalo in da je v še hujši socialni stiski. Družina se preživlja z očetovo minimalno plačo 570,00 € in maminim nadomestilom za brezposelnost v višini 197,00 €. Razen tega je tožeča stranka od 1. 10. 2014 brezposelna in brez vsakega vira dohodka in še vedno živi z mamo, očetom in sestro, ki študira. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč tožeči stranki naložil povrnitev stroškov postopka, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, ker bi se naj v roku štirih let od pravnomočnosti odločbe, s katero ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, njen finančni položaj izboljšal do te mere, da ne bi bila več upravičena do brezplačne pravne pomoči. Po določbi 49. člena ZBPP mora upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki v postopku ni uspel, povrniti ta sredstva, če se njegovo premoženjsko stanje po štirih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, izboljša do te mere, da ne bi bil več upravičen do brezplačne pravne pomoči (prvi odstavek). Če se ugotovi, da so nastopile okoliščine iz prvega odstavka tega člena, ravna pristojni organ za brezplačno pravno pomoč po določbah tega zakona o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti pravni pomoči (peti odstavek 49. člena). To pa glede na določbo 42. člena ZBPP pomeni, da strokovna služba za BPP začne postopek ugotavljanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči po uradni dolžnosti, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči. Upravičenost do brezplačne pravne pomoči glede na finančni položaj prosilca se ugotavlja glede na pogoje iz 13. člena ZBPP, ki so veljali v času dodelitve brezplačne pravne pomoči. Ali upravičenec pogoje izpolnjuje ves čas, za katerega mu je bila odobrena oziroma še štiri leta po pravnomočnosti odločbe, pa se ugotavlja glede na pogoje, ki veljajo ob spremembi premoženjskega stanja, če pa ni mogoče ugotoviti, kdaj je do spremembe premoženjskega stanja prišlo, pa se uporabljajo predpisi, ki veljajo ob odločanju organa za brezplačno pravno pomoč o nadaljnji upravičenosti do brezplačne pravne pomoči (tako tudi sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 486/2012 z dne 3. 7. 2013).

V obravnavanem primeru temelji odločitev organa za brezplačno pravno pomoč, da se je premoženjsko stanje prosilca in njegove družine v relevantnem štiriletnem obdobju izboljšalo, na podatkih GURS o vrednosti stanovanjske stavbe parc. št. 2437, pripisane k vl. št. … k.o. … (36.086,00 €), katerih lastnik je oče tožeče stranke, ki je bila ugotovljena s sistemom množičnega vrednotenja nepremičnin, po Zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN), po izdaji odločbe, s katero je bila tožeči stranki odobrena brezplačna pravna pomoč.

Tožeča stranka navedenemu stališču nasprotuje in navaja, da se ji premoženjsko stanje ni izboljšalo. Tudi po presoji sodišča je ta tožbeni ugovor utemeljen. V zadevi med strankama ni sporno, da je odločba, s katero je bila tožeči stranki odobrena brezplačna pravna pomoč, postala pravnomočna dne 28. 6. 2010 in da je rok štirih let, v katerem mora tožeča stranka izpolnjevati finančni pogoj glede prejemanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, potekel 28. 6. 2014. Iz podatkov predloženega upravnega spisa izhaja tudi, da je bila tožeči stranki brezplačna pravna pomoč odobrena na podlagi prvega odstavka 13. člena ZBPP in prvega odstavka 23. člena takrat veljavnega Zakona o socialnem varstvu (ZSV), da je mesečni povprečni dohodek na člana štiričlanske družine znašal 175,05 €, in da prosilčeva družina tudi ni imela premoženja, ki bi presegalo ali dosegalo višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (13.608,00 €). Pri ugotavljanju vrednosti tega premoženja (stanovanjske stavbe parc. št. 2437, pripisane k vl. št. … k.o. … in stanovanjske stavbe parc. št. 2436/1 pripisane vl. št. … k.o. …), katerega lastnik oziroma solastnik (do ¾) je oče tožeče stranke, je organ za brezplačno pravno pomoč upošteval vrednost, ki jo je navedla tožeča stranka oziroma njen oče (to je 10.000,00 € za prvo in 3.000,00 € za drugo prej navedeno nepremičnino), kar je bilo v skladu z ustaljeno upravno sodno prakso, po kateri je v primeru dvoma v navedeno vrednost nepremičnine, organ za brezplačno pravno pomoč ugotavljal vrednost s cenitvijo. Organ za brezplačno pravno pomoč očitno v navedeno vrednost premoženja ni dvomil, in je ugotovil, da skupna vrednost premoženja prosilčevega očeta upoštevaje prvi odstavek 23. člena ZSV v zvezi s 14. členom ZBPP, ki ga je potrebno upoštevati pri odločanju upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, znaša 12.250,00 € in ne presega zneska 13.608,00 €, zato je finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči bil izpolnjen.

Ker je bila vrednost nepremičnin tožeče stranke in njene družine ugotovljena v skladu s procesnimi pravili, veljavnimi v času odločanja o odobritvi brezplačne pravne pomoči, zato zgolj evidentiranje (višje) posplošene tržne vrednosti nepremičnin, določene s postopki in metodami množičnega vrednotenja nepremičnin, v registru nepremičnin, po presoji sodišča ne predstavlja tiste relevantne spremembe, ki bi jo bila tožeča stranka (v skladu s tretjim odstavkom 41. člena ZBPP) dolžna sporočiti organu za brezplačno pravno pomoč in v posledici tudi ne pomeni spremembe oziroma takega izboljšanja premoženjskega stanja, da do brezplačne pravne pomoči ne bi bila več upravičena.

S tem je bil po presoji sodišča iz ugotovljenih dejstev narejen napačen sklep glede dejanskega stanja, posledično pa ni bil tudi pravilno uporabljen zakon (49. člena ZBPP). Zato je sodišče tožbi ugodilo ter izpodbijani akt odpravilo na podlagi 4. in 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).