Jedro

Uporaba kladiva je opravilo, katerega nevarnost je običajna in znana. Zato uporaba kladiva v takih okoliščinah, kot so bile ugotovljene v tem primeru, ne more pomeniti posebne nevarnosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožnikov zahtevek, s katerim je zahteval od toženke plačilo 2,250.000 SIT odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo, ki mu je nastala zaradi delovne nezgode. Zahtevek je zavrnilo, ker je presodilo, da za nastanek iztoževane škode ni podana ne objektivna in ne krivdna odgovornost tožnikovega delodajalca. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zoper navedeno sodbo zavrnilo in prvostopenjsko sodbo potrdilo.

Revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava ter predlagal, da se izpodbijana sodba spremeni ali razveljavi. V reviziji opisuje način dela, pri katerem se je poškodoval. Strdke betona v notranjosti stoječega betonskega mešalca je odstranjeval s kladivom. Delo je opravljal tako, da je sklonjen skozi odprtino mešalca udarjal s kladivom po strdkih betona na lopaticah. Lopatice so ostre, med delom je kapljalo na glavo in vidljivost v mešalcu je bila slaba. Ko je v enem trenutku udaril z levico po lopatici, je kladivo zdrsnilo in ga poškodovalo po nohtnem nastavku kazalca desnice. Glede na take okolnosti nezgode meni, da je podana odškodninska odgovornost toženke, bodisi po objektivnem ali pa po krivdnem načelu. Gre namreč za delo s povečano nevarnostjo. Tako delo ni mogoče primerjati z zabijanjem žebljev, kot menita sodišči nižjih stopenj. Toženka sama ve, kakšne ukrepe bi morala podvzeti za varno delo. Vsekakor pa gre za nenadni in presenetljiv dogodek, ki izvira iz toženkine dejavnosti ter toženka odgovarja za škodo po splošnih pogojih zavarovanja odgovornosti.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo in toženki, ki nanjo ni odgovorila (tretji odstavek 375. člena Zakona o pravdnem postopku, naprej ZPP).

Revizija ni utemeljena.

V postopkih na nižjih stopnjah sojenja je bilo ugotovljeno, da je tožnik visoko kvalificiran strojnik, ki je do nesreče 15.04.1998 opravljal delo v betonarni že 25 let ter je vsakodnevno čistil notranjost betonskega mešalca, tako kot na dan nezgode. Tega dne je po ustavitvi betonskega mešalca s kladivom odstranjeval strdke betona na lopaticah v notranjosti mešalca. Delo je opravljal tako, da se je z zgornjim delom telesa nagnil v notranjost mešalca in tam s kladivom udarjal po lopaticah. Do obravnavane poškodbe je prišlo v trenutku, ko je s kladivom v levici udarjal po strdku na lopatici, kladivo je zdrsnilo in ga udarilo po kazalcu desnice, s katero se je oprijemal za lopatico. Mešalec je bil v mirujočem stanju (izklopljen).

Na podlagi ugotovljenih okoliščin dogodka sta sodišči nižjih stopenj presodili, da v tem primeru ne gre za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti. Zato ni podana objektivna odgovornost tožnikovega delodajalca. Škoda je nastala izključno zaradi nespretnega tožnikovega ravnanja, saj se je poškodoval pri uporabi kladiva, pri čemer lahko pride do podobnih poškodb kot je sporna. Podana pa ni niti krivdna odgovornost tožnikovega delodajalca, ker tožnik ni navedel, kakšni varnostni ukrepi naj bi bili opuščeni. Tožnikov tožbeni zahtevek sta sodišči nižjih stopenj zato zavrnili.

Uvodoma mora revizijsko sodišče opozoriti, da lahko pravno pravilnost izpodbijane sodbe presoja samo na podlagi dejanskega stanja, ki sta ga sodišči nižjih stopenj mogli ugotoviti na podlagi tožnikovih trditev o okoliščinah nezgode in predlaganih dokazov. V zadevi ni sporno, da se je tožnik poškodoval na delu pri zavarovancu toženke (S. L.). Za škodo pri delu ali v zvezi z delom pa odgovarja delodajalec po splošnih načelih odškodninske odgovornosti (kot določa 73. člen Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja - ZTPDR - Uradni list nekdanje federacije št. 60/89 in 42/90). To pomeni, da morajo biti za odškodninsko odgovornost delodajalca (njegova zavarovalnica, pri kateri ima zavarovano odškodninsko odgovornost, je odgovorna samo v okviru delodajalčeve odgovornosti) izpolnjeni vsi elementi civilnega delikta, ki so: škodljivo ravnanje ali opustitev dolžnega ravnanja povzročitelja škode, nastanek škode, vzročna zveza med škodljivim ravnanjem in škodo ter odgovornost. V obravnavanem primeru se je tožnik poškodoval s kladivom, ko je z njim v notranjosti mirujočega mešalca udarjal po strdkih betona. Do poškodbe končnega členka kazalca desnice je prišlo, ker ga je zadelo kladivo (ki naj bi zdrsnilo). Presoja vseh ugotovljenih okoliščin tožnikovega dela in nesreče, tudi po oceni revizijskega sodišča ne utemeljuje zaključka, da je tožnikova škoda nastala v zvezi z nevarno stvarjo oziroma nevarno dejavnostjo (kot to določa 173. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Mešalec je bil izklopljen in je stal. Kar zadeva uporabo kladiva, pa je res kot ocenjujeta sodišči nižjih stopenj, da gre za opravilo, katerega nevarnost je običajna in znana. Zato uporaba kladiva v takih okoliščinah, kot so bile ugotovljene v tem primeru, ne more pomeniti posebne nevarnosti. Sklep sodišč nižjih stopenj, da v tem primeru niso izpolnjene predpostavke za objektivno odgovornost tožnikovega delodajalca (in v posledici njegove odgovornosti obveznost zavarovalnice), je tudi po presoji revizijskega sodišča materialnopravno pravilen.

Ugotovljeno dejansko stanje tudi ne more biti podlaga za krivdno odgovornost tožnikovega delodajalca. Krivdna odgovornost se sicer predpostavlja (prvi odstavek 154. člena ZOR), vendar mora oškodovanec navajati dejstva, iz katerih izhaja povzročiteljev poseg ali opustitev. Tožnik v tej smeri ni postavil nobenih trditev in se tudi ne sklicuje na noben predpis, ki naj bi ga kršil njegov delodajalec. Ugotovljeno dejansko stanje po presoji revizijskega sodišča ne daje podlage za ugotovitev odgovornosti tožnikovega delodajalca ne po splošnih določbah ZOR o krivdni odgovornosti (154. in 158. člen) in ne po določbah Zakona o varstvu pri delu (Ur. list SRS, št. 47/86) ali po kakšnih drugih specialnih predpisih. Obveznost zavarovalnice do oškodovancev pa je možna le v okviru dogovora med zavarovalnico in zavarovancem oziroma v tem primeru pod splošnimi pogoji za zavarovanje odgovornosti (na katere se tožnik sklicuje). Toda zavarovalnica pod navedenimi pogoji odgovarja oškodovancu le v primerih, če je za škodo podana (odškodninska) odgovornost zavarovanca (v tem primeru tožnikovega delodajalca). Drugačno tožnikovo razumevanje Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti oziroma odgovornosti zavarovalnice je pravno zmotno.

Revizijsko sodišče je po povedanem ocenilo, da sta sodišči nižjih stopenj pravno pravilno odločili, ko sta tožnikov odškodninski zahtevek zavrnili. Zato ni bila podana v reviziji zatrjevana zmotna uporaba materialnega prava. Revizijsko sodišče pa samo tudi ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev. Zato je neutemeljeno revizijo tožnika zavrnilo (378. člen ZPP).