Jedro

Toženec zmotno meni, da ni dal povoda za tožbo zaradi motenja posesti, ker je zahtevek po prejemu tožbe izpolnil. Res je med postopkom odklenil vhodna vrata v srednjo etažo stavbe, zato so tožniki delno umaknili restitucijski del zahtevka in vztrajali le še pri prepovednem. Vendar je to storil šele po vročitvi tožbe, prej pa tožnikom vhodnih vrat ni hotel odkleniti in tožbenega zahtevka v odgovoru na tožbo tudi ni pripoznal. Zato je dolžan povrniti vse stroške postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu (točka I/2 izreka) potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prepovedalo toženi stranki v bodoče posegati v posest tožečih strank na v izreku sklepa opisanih prostorih, ki se nahajajo v srednji etaži stavbe št. 451 k. o. ... in sicer z zaklepanjem vhodnih vrat v srednjo etažo ali s kakrkšnimikoli podobnimi ravnanji ali ukrepi, ki bi kakorkoli ovirali uporabo teh prostorov. Tožencu je naložilo, da je dolžan tožnikom povrniti 1.352,35 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožbo je zavrglo v delu, ki se nanaša na ugotovitveni zahtevek, da je tožena stranka motila posest tožečih strank, zaradi delnega umika tožbe v delu, ki se nanaša na vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja, pa je v tem delu in glede predloga za izdajo začasne odredbe postopek ustavilo.

2. Toženec se pritožuje zoper odločitev o povrnitvi stroškov postopka. Navaja, da so bile kršene določbe 157. in 158. člena ZPP. Tožba sploh ni bila potrebna, ker je zahtevek izpolnil takoj po prejemu tožbe. Če bi ga tožniki pred vložitvijo tožbe pozvali na izpolnitev, bi toženec to tudi storil. Tožba je bila posledica slabih odnosov med strankama. Tožniki bi morali nositi vse stroške postopka ali pa bi moralo sodišče odločiti, da vsaka stranka nosi svoje stroške.

3. Tožniki so odgovorili na pritožbo. Menijo, da je neutemeljena in predlagajo njeno zavrnitev ter povrnitev pritožbenih stroškov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Določba 157. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), na katero se sklicuje pritožnik, pomeni poseben primer odločanja o stroških postopka po načelu krivde v primerih, ko tožena stranka ni dala povoda za tožbo in je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari. V teh primerih tožeča stranka ni upravičena do povrnitve pravdnih stroškov, pač pa jih mora povrniti toženi stranki, če jih ta zahteva.

6. Prvostopenjsko sodišče je odločitev o stroških postopka oprlo na ugotovitev, da je tožeča stranka v večjem (in bistvenem) delu zahtevka uspela, vložitev tožbe je bila potrebna, enako tudi vložitev predloga za izdajo začasne odredbe. Zato ji mora toženec povrniti vse stroške postopka ( 3. odst. 154. člena ZPP). Toženec se neutemeljeno sklicuje na določbo 157. člena ZPP in zmotno meni, da ni dal povoda za tožbo, ker da je zahtevek po prejemu tožbe izpolnil. Res je med postopkom odklenil vhodna vrata v srednjo etažo stavbe, zato so tožniki delno umaknili restitucijski del zahtevka in vztrajali le še pri prepovednem. Vendar je to storil šele po vročitvi tožbe, prej pa tožnikom vhodnih vrat ni hotel odkleniti in tožbenega zahtevka v odgovoru na tožbo tudi ni pripoznal. Ker so tožniki umaknili tožbo na vzpostavitev prejšnjega stanja v tej motenjski zadevi takoj, ko je toženec v tem delu izpolnil zahtevek, tudi ne pride v poštev uporaba določbe prvega odstavka 158. člena ZPP.

7. Pritožbeni očitki so zato neutemeljeni. Ker niso podani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8. Tožniki zahtevajo povrnitev pritožbenih stroškov za vložitev odgovora na pritožbo. Po določbi 155. člena ZPP je stranka dolžna povrniti nasprotni stranki le tiste stroške, ki so bili potrebni za postopek. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da stroški, nastali z vložitvijo odgovora na pritožbo, niso bili potrebni, glede na jasne ugotovitve sklepa in vsebino pritožbe, si tožniki v ničemer niso izboljšali svojega procesnega položaja. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da te stroške nosijo tožniki sami.