Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
7.3.1997
S K L E P
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe L. D. iz K., ki jo zastopa E. D., odvetnik v P. na seji senata dne 7. marca 1997
s k l e n i l o :
Ustavna pritožba L. D. zoper sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. II Ips 82/95 z dne 5.9.1996 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru opr. št. Cp 761/94 z dne 12.10.1994 in sodbo Temeljnega sodišča v Kopru, Enote v Kopru, opr. št. P 578/93 z dne 26.5.1994, se ne sprejme.
1.Pritožnici je bil pravnomočno zavrnjen zahtevek za sklenitev prodajne pogodbe za stanovanje v Kopru, ker nima državljanstva Republike Slovenije. Ustavno pritožbo vlaga zoper sodbo, s katero je Vrhovno sodišče RS zavrnilo njeno revizijo kot neutemeljeno.
2.Pritožnica zatrjuje, da ji je z izpodbijano sodbo kršena pravica do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) in do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) ter da so ji kršene pridobljene pravice.
3.Ko utemeljuje te trditve, pritožnica izpodbija uporabo materialnega prava na vseh treh stopnjah sojenja in ponavlja trditve iz pravde, da je brez svoje krivde ostala brez državljanstva po 40. členu Zakona o državljanstvu (Uradni list RS, št. 1/91 in kasnejši), da pristojni organ neupravičeno zavlačuje s postopkom za pridobitev državljanstva z naturalizacijo, da lahko tudi oseba, ki sicer še nima državljanstva, a ga pričakuje, veljavno sklepa pogodbo o nakupu stanovanja, in da zaradi zavlačevanja postopka za pridobitev državljanstva ne sme biti prikrajšana za pravico do privatizacije stanovanja po Stanovanjskem zakonu.
4.Pritožnica predlaga razveljavitev vseh treh sodb, vrnitev zadeve v novo sojenje na prvi stopnji, do končne odločitve Ustavnega sodišča pa zadržanje izvršitve sodbe.
5.Ni stvar Ustavnega sodišča, da bi presojalo, ali so vsa tri sodišča v pravdi pravilno uporabila materialno pravo, saj Ustavno sodišče ni instanca v pravdnem postopku; pristojno je le ugotavljati, ali je bila s končno sodbo kršena človekova pravica ali temeljna svoboščina, kadar to v ustavni pritožbi zatrjuje pritožnik.
6.Pritožnica sicer zatrjuje kršitev pravice do enakosti pred zakonom, a ne pove, v čem bi ta kršitev bila. Enakosti pred zakonom ni mogoče razumeti tako, kot da bi zaradi tega načela morali imeti nedržavljani enako možnost nakupa nepremičnin kot državljani, to bi nasprotovalo 9. členu Ustavnega zakona za izvedbo Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS/I, št. 33/91, v nadaljevanju: UZIURS).
7.Pritožnica tudi ne utemelji svoje trditve, da ji je kršena pravica do enakega varstva pravic. Take kršitve očitno ni: pritožnica je imela in izrabila pravico do postopka pred sodiščem, sodišče je tudi v njenem primeru uporabilo materialno pravo enako, kot v vseh drugih enakih primerih.
8.Enako nepojasnjena in očitno neutemeljena je trditev, da je pritožnica zaradi izpodbijanih sodb prikrajšana za kakšno pridobljeno pravico. Če gre za pravico do nakupa stanovanja po Stanovanjskem zakonu (Uradni list RS, št. 18/91 in kasnejši), ta pravica zaradi izrecne določbe prvega odstavka 9. člena UZIURS ne pripada tistemu, ki v času, določenem v 123. členu SZ, ni državljan RS. Sicer pa je odločanje o tej pravici jedro izpodbijane sodbe.
9.Ker torej očitno ne gre za zatrjevane kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ustavne pritožbe ni bilo mogoče sprejeti.
10.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 1. alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v senatu v sestavi: predsednik mag. Janez Snoj in člana Franc Testen in dr. Lojze Ude.
Predsednik senata
mag. Janez Snoj