Jedro

Že upoštevaje besedilo 1. točke 27. člena Odloka o sprejemu otrok v vrtec ne more biti dvoma, da je pri tem kriteriju relevantno stalno prebivališče, kot o sprejemu otrok v vrtec izhaja iz uradnih evidenc. Uradno evidentirano stalno prebivališče pa je relevantno tudi za priznanje kriterija po 2. točki tega člena Odloka. Upoštevanje uradno evidentiranega stalnega prebivališča in na tej podlagi ugotovljena stalnost bivanja v občini ima namreč utemeljeno podlago v povezavi med to okoliščino in financiranjem občine, ki kot samoupravna lokalna skupnost ustanavlja in financira delovanje vrtcev na svojem območju.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z Obvestilom o uvrstitvi otroka na čakalni seznam št. 602-050616/2017 z dne 7. 4. 2017 (v nadaljevanju Obvestilo) odločila, da otrok A.A. ni sprejet v vrtec in je uvrščen na čakalni seznam za I. starostno obdobje, za dnevni program - dopoldan, s skupnim številom točk 72. Iz Obvestila še izhaja, da je komisija za sprejem otrok v vrtec priznala 50 točk za kriterij 1.e, 10 točk za kriterij 2.c in za kriterij 6.c 12 točk. 2. Svet vrtca je tožnikovo pritožbo zoper Obvestilo zavrnil. Iz obrazložitve izhaja, da je ponovno pregledal dopolnjene podatke in dokazila ter po pregledu dokumentacije ugotovil, da je otrok A.A.upravičen do točk po kriterijih 1.e 50 točk, 2.c 10 točk in 6.c 12 točk. Glede na to je presodil, da je Komisija za sprejem otrok v vrtec upoštevala vse točke po Odloku o sprejemu otrok v vrtec (v nadaljevanju Odlok), da je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno ter da je Obvestilo zakonito in utemeljeno na pravilno ugotovljenem dejanskem stanju.

3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da toženka pri seštevanju točk za vpis njegovega otroka v vrtec ni upoštevala pravil po Zakonu o vrtcih (v nadaljevanju ZVrt) in Odloku, ker je pri točkovanju, povezanim s prebivališčem staršev, uporabila kriterij 1.e, namesto kriterija 1.a, čeprav je iz uradnih evidenc razvidno, da sta oba starša otroka za prebivanje stalno prijavljena v Mestni občini Ljubljana (v nadaljevanju MOL). Zato bi morala toženka izvesti točkovanje po kriteriju 1.a in dodeliti še manjkajočih 30 točk. Navaja, da toženka tudi ni izvedla ugotovitvenega postopka glede prebivališča in bi morala opraviti ustrezno preveritev v evidenci stalnega prebivališča, ki jo vodi Ministrstvo za notranje zadeve. Poleg tega je obrazložitev sklepa Sveta toženke pomanjkljiva in pavšalna, saj je obrazložena le uporaba kriterija 2 (stalnost bivanja v MOL), ki pa s kriterijem 1 (prebivališče) ni povezano, saj se točkuje neodvisno od kriterija 1. Očita tudi bistveno kršitev določb postopka, ker Navodilo o poteku vpisa otrok v vrtec za šolsko leto 2017/2018 določa, da se podatek o stalnem bivališču preverja na Ministrstvu za notranje zadeve, v centralnem registru prebivalstva, kar pa v tem primeru ni bilo storjeno. Kljub temu da so podatki o stalnem bivališču obeh staršev navedeni že v vlogi, je toženka odločila, kot da ima prijavljeno stalno prebivališče na območju MOL samo eden od staršev. Tega tudi drugostopenjski organ ni preveril, niti se ni do tega opredelil. Zato dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno oziroma je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep. Dodaja, da upravni akt organa druge stopnje ne zadostuje pogojem po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) glede oblike in sestavnih delov odločbe. Načelo zakonitosti terja tudi obrazložitev konkretnega upravnega akta. Poleg tega je pravni pouk v upravnem aktu druge stopnje nepravilen oziroma zavajajoč, ker je v njem naveden napačen naslov, kamor se vloži tožba v upravnem sporu. Predlaga, naj sodišče upravna akta prve in druge stopnje odpravi ter odpravi tudi pravne posledice, ki so z njima nastale, toženki pa naloži, da opravi ponovno točkovanje z upoštevanjem kriterija 1.a in pri sprejemu A.A. v vrtec upošteva manjkajoče točke.

4. Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da je tožnik v vlogi za vpis otroka v vrtec pod rubriko stalno prebivališče vpisal ..., Ljubljana, glede kriterija stalnosti bivanja v MOL pa obkrožil NE. Komisija je nato na podlagi podatkov iz Centralnega registra prebivalstva (v nadaljevanju CRP) ugotovila, da ima tožnik od 5. 3. 1978 stalno prebivališče na naslovu ... Podatki iz CRP torej ne potrjujejo tožbene navedbe, da je tožnikovo stalno prebivališče na naslovu ..., Ljubljana. Izpis iz CRP tudi dokazuje, da je toženka izvedla ugotovitveni postopek glede prebivališča. Ugovoru zoper Obvestilo je bil kot dokazilo o bivanju tožnika v Ljubljani priložen le obrazec o povračilu stroškov prevoza na delo, iz katerega pa prav tako izhaja, da je tožnikovo stalno prebivališče na naslovu .... Za izpolnjevanje kriterija 1.a bi namreč morala imeti oba otrokova starša in otrok stalno prebivališče na območju MOL, toženka pa dokazil o stalnem prebivanju tožnika v Ljubljani nima niti iz CRP, niti ni tega dopolnil sam tožnik.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Na podlagi tretjega odstavka 20. člena ZVrt vrtec najmanj enkrat letno objavi javni vpis novincev za naslednje šolsko leto. Vodenje in izpeljavo postopka vpisa otrok v vrtec, ki izvaja javno službo, lahko občina ustanoviteljica podrobneje uredi s svojim aktom. Če je v vrtec vpisanih več otrok, kakor je v vrtcu prostih mest, odloča o sprejemu komisija za sprejem otrok (četrti odstavek 20. člena ZVrt). Komisija določi na podlagi kriterijev prednostni vrstni red tako, da razvrsti vse vpisane otroke po doseženem številu točk, od najvišjega do najnižjega števila. Otroci se vključujejo v vrtec s prednostnega vrstnega reda glede na starost, prosto mesto v posameznem oddelku in glede na program vrtca, ki se izvaja v oddelku (prvi odstavek 20.b člena ZVrt).

7. V zadevi je sporno točkovanje po kriteriju "prebivališče", ki je kot eden izmed kriterijev za sprejem otroka v vrtec določen v 1. točki 27. člena Odloka. Tožnik meni, da bi morala toženka pri točkovanju, povezanim s prebivališčem staršev otroka, uporabiti kriterij 1.a, namesto kriterija 1.e, ker naj bi bilo stalno prebivališče obeh staršev v MOL razvidno iz uradnih evidenc. Zato zahteva, da se za kriterij "prebivališče" namesto 50 točk za izpolnjeno merilo iz 1.e točke navedenega člena Odloka, prizna izpolnjevanje merila iz 1.a točke in se ga ovrednoti s predpisanimi 80 točkami. Po navedeni določbi komisija dodeli 80 točk v primeru, če imajo otrok in starši stalno prebivališče na območju MOL. Po 1.e točki pa se prosilcu prizna 50 točk, če imata otrok in eden od staršev, s katerim otrok živi, stalno prebivališče na območju MOL.

8. Sodišče ugotavlja, da je v vlogi za vpis otroka v vrtec za šolsko leto 2017/2018 z dne 13. 3. 2017, ki se nahaja v upravnem spisu, kot naslov tožnikovega stalnega prebivališča naveden ..., 1000 Ljubljana. Vendar pa iz podatkov iz CRP, ki jih je v tem postopku pridobila toženka in se nahajajo v upravnem spisu, izhaja, da ima tožnik (oče otroka) v CRP prijavljeno stalno prebivališče na naslovu ... (z datumom prve prijave tega stalnega prebivališča 5. 3. 1978), ter da imata (samo) otrok in njegova mati A.A. stalno prebivališče na naslovu ..., 1000 Ljubljana.

9. Glede na takšne ugotovitve je toženka za kriterij "prebivališče" po 1. točki 27. člena Odloka pravilno priznala izpolnjevanje merila 1.e in ga ovrednotila s predpisanimi 50 točkami, saj iz uradnih evidenc (CRP) izhaja, da imata otrok in (le) eden od staršev (konkretno otrokova mati A.A.), s katerim otrok živi, stalno prebivališče na območju MOL. V vlogi navedeno tožnikovo stalno prebivališče na naslovu ..., 1000 Ljubljana, se je torej v postopku izkazalo za neresnično. Kot je razvidno iz predloženih upravnih spisov, so bili vlagatelji v navodilih za izpolnjevanje vloge za vpis otroka v vrtec v delu "splošna opomba" izrecno opozorjeni, da lahko komisija pravilnost podatkov iz vloge preveri pri upravljavcih zbirk osebnih podatkov, ki jih vodijo v skladu z zakonom - torej tudi v CRP. Komisija namreč preverja pravilnost podatkov, navedenih v vlogah, pri upravljavcih zbirk osebnih podatkov, ki jih vodijo v skladu z zakonom. Če ugotovi nepravilnost podatkov, navedenih v vlogi, odloči na podlagi podatkov, pridobljenih pri upravljavcih zbirk osebnih podatkov. Komisija odloča po določbah skrajšanega ugotovitvenega postopka, določenega v zakonu, ki ureja splošni upravni postopek (drugi in tretji odstavek 20.a člena ZVrt ter drugi in tretji odstavek 14. člena Odloka).

10. Po povedanem tako tožnikova navedba, da naj bi bilo iz uradnih evidenc razvidno, da imata oba starša otroka (tudi tožnik) prijavljeno stalno prebivališče v MOL, ne drži. Protispisen je tudi tožnikov očitek, da toženka glede prebivališča naj ne bi opravila ustrezne preveritve v evidenci stalnega prebivališča. Očitane kršitve določb postopka, nepravilne uporabe predpisa (Odloka) in nepopolno oziroma nepravilno ugotovljenega dejanska stanja zato niso utemeljene. Iz upravnega spisa sicer izhaja, da je tožnik ugovoru zoper Obvestilo priložil izjavo o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela z dne 21. 12. 2015, vendar ta izjava ne predstavlja ustrezne listine, s katero se lahko dokazuje uradno evidentiran (prijavljen) naslov stalnega prebivališča. Ustreznega dokazila iz uradne evidence pa tožnik ni priložil in tega ni storil niti v tožbi. Poleg tega pa je (tudi) v tej izjavi navedeno, da je tožnikovo bivališče na naslovu..., ter da je ..., 1000 Ljubljana, (le) kraj (naslov), od koder se tožnik dejansko vozi na delo.

11. Tožbeni očitki o pomanjkljivi in pavšalni obrazložitvi sklepa Sveta toženke in o tem, da upravni akt druge stopnje naj ne bi zadostil pogojem glede oblike in sestavnih delov odločb, so nekonkretizirani in pavšalni. Po presoji sodišča je toženka z odločitvijo zadostila zahtevam iz tretjega odstavka 210. člena ZUP, iz njene odločitve pa je razvidno, katere kriterije iz 27. člena Odloka je priznala in s koliko predpisanimi točkami jih je ovrednotila, kar pa je v tem primeru bistveno. Napačen naslov Upravnega sodišča v pravnem pouku izpodbijane odločitve pa ni vplival na samo presojo zakonitosti odločitve, saj je očitno, da je tožnik vložil tožbo v tem upravnem sporu pravočasno na pristojno sodišče, ki je tožbo tudi vsebinsko obravnavalo.

12. Glede na obrazloženo je zato tožnikova zahteva, da naj se za kriterij "prebivališče" po 1. točki 27. člena Odloka prizna izpolnjevanje merila 1.a in se ga ovrednoti s predpisanimi 80 točkami, neutemeljena. Sodišče dodaja, da že upoštevaje samo besedilo 1. točke 27. člena Odloka ne more biti dvoma, da je pri tem kriteriju relevantno stalno prebivališče kot izhaja iz uradnih evidenc (CRP). Uradno evidentirano stalno prebivališče pa je relevantno tudi za priznanje kriterija po 2. točki tega člena Odloka. Upoštevanje uradno evidentiranega stalnega prebivališča in na tej podlagi ugotovljena stalnost bivanja v občini ima namreč utemeljeno podlago v povezavi med to okoliščino in financiranjem občine, ki kot samoupravna lokalna skupnost ustanavlja in financira delovanje vrtcev na svojem območju (prvi odstavek 41. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ZOFVI).1

13. Ker je glede na obrazloženo izpodbijana odločitev pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče je lahko razsodilo že na podlagi trditvene podlage strank, izpodbijane odločitve, spisne dokumentacije in podatkov iz upravnega spisa, zato je v skladu z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj stranki nista substancirano navedli dejstev oziroma predlagali dokazov, ki bi bili pomembni za odločitev oziroma, ki bi lahko vplivali na (drugačno) odločitev v zadevi.

1 Primerjaj stališče iz sodbe tega sodišča I U 879/2012 z dne 23. 8. 2012.