Jedro

Pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine za izračun nujnega dednega deleža se v skladu z določbo četrtega odstavka 28. člena ZD upoštevajo darila, ki so bila dana dedičem in concreto in ne dedičem in abstracto.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je izdalo sklep o dedovanju po zapustnikih, s katerim je ugotovilo, kaj spada v njuni zapuščini ter po kakšnih deležih to premoženje dedujeta dedinji (I. in II. točka sklepa). Odredilo je zemljiškoknjižne vpise po pravnomočnosti sklepa o dedovanju ter določilo deleža, po katerih dedinji razpolagata s sredstvi na osebnem računu A. S. (III. točka sklepa). Prvo sodišče je še ugotovilo, koliko znaša čista vrednost zapuščine po D. S. ter da čiste vrednosti zapuščine po A. S. ni, poleg tega pa je odmerilo zapuščinsko takso ter določilo, v kakšnem razmerju jo plačata dedinji (IV. točka sklepa). Poleg tega je ugotovilo skupne stroške postopka ter določilo, v kakšnem razmerju te stroške krijeta dedinji (V. točka sklepa).

2. Zoper sklep se pritožujeta obe dedinji.

3. I. S. uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sklep o dedovanju, podrejeno pa, da ga razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da je prvo sodišče zmotno ugotovilo višino dednih deležev dedinj. Zapuščino po D. S. deduje I. S. v deležu do 7/8, H. Č. pa v deležu do 1/8. Zapuščino po A. S. deduje I. S. v deležu do 3/4, H. Č. pa v deležu do 1/4. Glede na to je nujni dedni delež H. Č. učnik v celoti poplačan. Napačna je tudi odločitev glede obveznosti plačila skupnih stroškov.

4. H. Č. v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da je prvo sodišče nepravilno odločilo o dednih deležih dedinj. Nujni dedni delež H. Č. je prikrajšan za 20.686,62 EUR. H. Č. je zahtevala, da sodišče upošteva pri izračunu njenega nujnega deleža darila zapustnika A. S. sinu D. in hčeri I. Prvo sodišče ni obrazložilo, na kakšen način je določilo nujni dedni delež H. Č. Tudi ni obrazložilo, ali je njen nujni dedni delež prikrajšan ali ne. Prvo sodišče tudi ni ugotovilo, kakšna je obračunska vrednost zapuščine. Prvo sodišče je napačno uporabilo določbe ZD. Prvo sodišče se tudi ni opredelilo do zahteve H. Č., da je potrebno upoštevati darila, ki jih je A. S. dal I. S. in D. S. Poleg tega se ni opredelilo do njenih trditev, da je njen nujni dedni delež po očetu prikrajšan. V nadaljevanju obrazlaga, za koliko je njen nujni dedni delež prikrajšan. Zaradi tega bi bilo treba zmanjšati oporočna razpolaganja, po potrebi pa tudi vrniti darilo, dano I. S. Prvo sodišče je priznalo stroške za pogreb, ureditev groba in nagrobnik, pri čemer je upoštevalo pavšalne zneske, ki so v celoti neizkazani.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Prvo sodišče je napačno ugotovilo višino deležev, po katerih naj bi pritožnici dedovali. Pritožbeno sodišče je že v sklepu II Cp 862/2016 z dne 15. 6. 2016 pojasnilo, koliko bi znašala dedna deleža I. S. in H. Č. Glede na ta deleža bi obe dedovali zapuščino, če H. Č. ne bi uveljavljala zahtevka za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril zaradi zatrjevanega prikrajšanja njenega nujnega dednega deleža po očetu. Pritožbeno sodišče je v navedenem sklepu tudi opozorilo, da bo moralo prvo sodišče obravnavati navedeno zahtevo H. Č. ter ugotoviti, ali je njen nujni dedni delež prikrajšan. Prvo sodišče se kljub temu v ponovljenem postopku ni ukvarjalo s tem vprašanjem.

7. Po D. S. sta bila zakonita dediča njegova starša, A. S. in L. S., vsak do 1/2. Ker je A. S. umrl tekom zapuščinskega postopka po sinu D., je njegova dedna pravica po sinu prešla na očetovi dedinji I. S. in H. Č. A. S. se ni odpovedal dedovanju po sinu, predmet dedovanja pa je tudi dedna pravica, ker je premoženjska pravica (2. člen ZD). Zato jo dedujeta I. S. in H. Č., kot je bilo v razveljavitvenem sklepu že pojasnjeno. Svoj dedni delež po D. S. (polovica njegove zapuščine) je njegova mati L. S. odstopila sodedinji I. S. 8. Ob upoštevanju oporočnega in zakonitega dedovanja po A. S. (polovica zapuščine se deduje po oporoki, druga polovica pa po zakonu) bi I. S. dedovala 3/4, H. Č. pa 1/4 zapuščine. Če ne bi bilo darilne pogodbe med A. S. in I. S. je jasno, da nujni dedni delež H. Č. ne bi bil prikrajšan, saj znaša 1/4 od očetove zapuščine. Glede na omenjeno zahtevo H. Č. zaradi prikrajšanja njenega nujnega dednega deleža bi prvo sodišče moralo ugotoviti obračunsko vrednost zapuščine, kot to določa 28. člen ZD. Po ugotovitvi vsega premoženja A. S. (prvi odstavek 28. člena ZD) in odbitku morebitnih dolgov in stroškov (drugi odstavek 28. člena ZD) je treba tako dobljenemu ostanku dodati vrednost darila, ki ga je zapustnik dal I. S. na podlagi darilne pogodbe z dne 28. 5. 2003 (tretji odstavek 28. člena ZD). Na ta način bi bila ugotovljena obračunska vrednost zapuščine za izračun nujnega dednega deleža H. Č. po 28. členu ZD. Za ugotavljanje vrednosti darila I. S. je treba upoštevati 30. člen ZD.

9. Vrednost darila, ki ga je A. S. dal sinu D. S. na podlagi izročilne pogodbe z dne 18. 3. 1994, se pri tem ne upošteva, ker je D. S. umrl pred očetom, zato ne pride v poštev kot dedič po zakonitem dedovanju po očetu (upoštevajo se le dediči in concreto, ne pa dediči in abstracto - tretji odstavek 28. člena ZD), in ker je med sklenitvijo izročilne pogodbe ter smrtjo A. S. preteklo že več kot leto dni (četrti odstavek 28. člena ZD).

10. Nujni dedni delež H. Č. znaša 1/4 od obračunske vrednosti zapuščine po 28. členu ZD. Razlika med vrednostjo te 1/4 in vrednostjo, ki jo predstavlja 1/4 premoženja, ki ga je A. S. imel ob svoji smrti, predstavlja prikrajšanje nujnega dednega deleža H. Č. Če njen nujni dedni delež ne bo v celoti krit z zmanjšanjem oporočnega razpolaganja A. S. (opravljenega v korist I. S.), bo aktualno tudi vračanje darila po darilni pogodbi z dne 28. 5. 2003 v potrebnem obsegu (35. člen in prvi odstavek 34. člena ZD).

11. Stroški za zapustnikov pogreb obsegajo tudi stroške ureditve groba in postavitve nagrobnika, vendar pa se upoštevajo dejansko nastali stroški, ki morajo biti ustrezno izkazani, ne pa pavšalni stroški, kot je to storilo prvo sodišče. Zato bo moralo pozvati dedinje, naj izkažejo te stroške po obeh zapustnikih z ustreznimi dokazili (če glede njihove višine med njimi ne bo soglasja), saj doslej tega niso storile. Glede na doslej povedano je prvo sodišče napačno odločilo tudi o razmerju, v katerem dedinji I. S. in H. Č. trpita skupne stroške (drugi odstavek 174. člena ZD).

12. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbama ter razveljavilo izpodbijani sklep in vrnilo zadevo prvemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Prvo sodišče bo moralo upoštevati določbe 28. člena ZD in ostale napotke, razvidne iz obrazložitve tega sklepa.