Jedro

Ker zatrjevani razlogi za zamudo pri vložitvi pritožbe niso izkazani niti s stopnjo verjetnosti, je upravni organ ravnal pravilno, ko tožniku ni dovolil vrnitve v prejšnje stanje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ odločil, da se zavrže tožnikova pritožba zoper odločbo Upravne enote Maribor št. 213-132009-20 (9301) z dne 1. 6. 2009 iz razloga, ker je bila prepozno vložena. Iz obrazložitve izhaja, da je Upravna enota Maribor z navedeno odločbo z dne 1. 6. 2009 zavrnila tožnikovo vlogo za sprejem v državljanstvo RS po 12. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS- Ur. list RS od št. 1/91-I s spremembami), ker tožnik ne izpolnjuje pogojev za sprejem v državljanstvo po določbah navedenega člena, saj nima urejenega statusa tujca v Sloveniji. Odločba z dne 1. 6. 2009, zoper katero je vložena pritožba, je bila pritožniku vročena dne 10. 6. 2009, kar je razvidno iz tega dne podpisane vročilnice kot dokaza o vročitvi odločbe. 15-dnevni pritožbeni rok je začel teči dne 11. 6. 2009, zadnji dan pritožbenega roka pa se je izrekel dne 25. 6. 2009, na državni praznik. Glede na določbe 101. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 24/06- UPB2) se je zaradi tega rok za vložitve pritožbe iztekel s pretekom prvega naslednjega delavnika, torej dne 26. 6. 2009. Iz sprejemne štampiljke Ministrstva za notranje zadeve RS je razvidno, da je le-to pritožbo prejelo dne 2. 7. 2009, torej po izteku roka za njeno vložitev. Zato je prvostopni organ pritožbo zavrgel kot prepozno na podlagi drugega odstavka 240. člena ZUP.

Drugostopni organ v svoji odločbi, s katero je tožnikovo pritožbo zavrnil kot neutemeljeno, navaja, da je prvostopni sklep Upravne enote Maribor pravilen in na zakonu utemeljen, pritožba pa neutemeljena. Dejstva, da je bila pritožba zoper prvostopno odločbo z dne 1. 6. 2009 vložena prepozno, tožnik ne zanika, zato drugostopni organ v celoti sledi utemeljitvi prvostopnega in se strinja z njegovo odločitvijo. Po določbah 235. člena ZUP se lahko pritožba vloži v 15. dneh, pritožbeni rok pa se šteje od dneva vročitve odločbe. Po 240. členu ZUP prvostopni organ preizkusi, če je pritožba pravočasna in če ugotovi, da je prepozna, jo s sklepom zavrže. Tožnik svojo zamudo opravičuje z dvema razlogoma: da je bil vezan na delo zavodskih uslužbencev in da je bil odsoten zaradi zdravstvenih razlogov. Iz dokumentacije v spisih je razvidno, da je se tožnik trenutno nahaja na prestajanju zaporne kazni v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob. ZUP v 93. členu določa poseben postopek za vročanje upravnih dokumentov osebam, ki jim je odvzeta prostost. Če se tem osebam dokument vroči preko uprave zavoda, se vročitev šteje za opravljeno, ko jim uprava zavoda dokument dejansko vroči. V obravnavanem primeru pa je bila prvostopna odločba z dne 1. 6. 2009 pritožniku vročena osebno, kar je razvidno iz vročilnice v spisu zadeve- modra vročilnica, na njeni prvi strani je kot prejemnik naveden pritožnik, na zadnji strani pa je s strani pritožnika ročno napisan datum prejema 10. 6. 2009 in njegov podpis. Pritožnikov podpis je identičen z njegovim podpisom na zapisniku št. 213-6/2009-8 z dne 7. 4. 2009, ki se tudi nahaja v spisovni dokumentaciji. Iz navedenega izhaja, da je pritožnik odločbo z dne 10. 6. 2009 prejel osebno, zato je njegov ugovor, v smislu katerega bi mu naj uprava zavoda pošiljko izročila z zamudo, neutemeljen. Čeprav pritožnik ni zahteval vrnitve v prejšnje stanje, pa je upravni organ, v skladu s 7. členom ZUP, preizkusil tudi morebitne razloge za uporabo tega inštituta. Na podlagi prvega odstavka 103. člena ZUP lahko stranka predlaga vrnitev v prejšnje stanje, če je iz upravičenih razlogov zamudila rok ali narok ali kašno drugo dejanje v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti, kar mora po 104. členu ZUP vsaj verjetno izkazati. Prvo navedeni razlog (da je bil vezan na delo zavodskih uslužbencev), je glede na že povedano (pošto je prejel osebno) neutemeljen. Prav tako ni navedel konkretnih okoliščin ali predložil dokaze, ki bi kot verjetno izkazan razlog utemeljevale slabo zdravstveno stanje in odsotnost zaradi bolezni. Pritožbeni ugovori o vsebinski nepravilnosti odločitve v prvostopni odločbi z dne 1. 6. 2009 niso relevantni, ker je prvostopni organ njegovo pritožbo zavrgel kot prepozno in je torej ni vsebinsko obravnaval. Glede na navedeno je bilo treba tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrniti.

Tožnik v tožbi navaja, da prvostopni organ ob izdaji izpodbijanega sklepa ni upošteval okoliščine, da se nahaja na prestajanju zaporne kazni v ZPKZ Dob pri Mirni in da v zakonsko določenem 15. dnevnem roku za pritožbo ni pridobil vseh listin, ki jih je bilo treba priložiti pritožbi. Poleg tega je imel takrat zdravstvene težave, ki se lahko dokažejo z zavodsko zdravstveno dokumentacijo. Zato na podlagi v pritožbenem postopku predloženih listin predlaga, da se postopek na prvi stopnji izreče za ničnega. Iz njegovega ambulantnega kartona je razvidno, da je bolnik, da ima diabetes, kronični bronhitis, okvaro srčne sklopke in visok krvni pritisk. Ugotovitve prvostopnega organa so neresnične in zavajajoče ter pomenijo nedopustno rasno in versko obravnavo. Poleg teh postopkovnih ugovorov tožnik navaja še vsebinske, saj meni, da je izkazan nacionalni interes RS za njegov sprejem v državljanstvo RS po 12. členu ZDRS, izpolnjuje pa tudi pogoje po 10. členu ZDRS. Navaja še, da naj bi bil dne 15. 10. 1992 neupravičeno izbrisan iz evidence stalnega prebivališča v Sloveniji. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijani sklep in upravnemu organu naloži, da odloči vsebinsko o njegovi pritožbi oz. da prvostopni odločbo z dne 1. 6. 2009 izreče za nično.

V odgovoru na tožbo tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je predmet izpodbijanja prvostopni sklep Upravne enote Maribor, da se tožnikova pritožba zoper vsebinsko odločbo z dne 1. 6. 2009 (s katero je bilo odločeno, da se tožnika ne sprejme v državljanstvo RS) zavrže kot prepozna. Zato so neutemeljeni oz. za odločitev niso relevantni vsi tožbeni ugovori, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost odločbe z dne 1. 6. 2009. Prav tako za odločitev niso relevantni tožbeni ugovori, ki se nanašajo na problematiko izbrisanih oz. na s strani tožnika zatrjevano okoliščino, da bi naj bil leta 1992 neupravičeno izbrisan iz evidence državljanov RS.

Po 235. členu ZUP se lahko pritožba zoper prvostopno upravno odločbo vloži v 15 dneh od dneva vročitve. Po 240. členu ZUP prvostopni organ preizkusi, ali je pritožba vložena pravočasno in če ugotovi, da je prepozna, jo s sklepom zavrže. Po 103. členu ZUP se lahko stranki, ki je iz upravičenih vzrokov zamudila rok za pritožbo, na njen predlog dovoli vrnitev v prejšnje stanje.

V obravnavanem primeru tožnik v spisih izkazanega dejstva, da je pritožbo zoper odločbo z dne 1. 6. 2009 vložil prepozno, ne zanika (ampak ga priznava). Prav tako je iz spisovne dokumentacije razvidno, da tožnik za vrnitev v prejšnje stanje po določbah 103. člena ZUP ni posebej zaprosil, ampak je upravni organ to možnost preizkusil v smislu spoštovanja načela pomoči neuki stranki po četrtem odstavku 7. člena ZUP. Vendar pa je upravni organ tudi po presoji sodišča utemeljeno ugotovil, da zatrjevani razlogi za zamudo pri vložitvi pritožbe (delo zavodskih uslužbencev, bolezen, pridobivanje dokumentacije) niso izkazani niti s stopnjo verjetnosti, saj jih tožnik navaja povsem pavšalno, brez konkretnih navedb, podatkov in dokazov, ki bi jih potrjevali. Tožniku je bila prvostopna odločba z dne 1. 6. 2009 vročena osebno, zato se na delo zavodskih uslužbencev (ki bi mu npr. pisanje vročili kasneje) ne more uspešno sklicevati. Tudi glede bolezni (zdravstvenih težav) se zgolj posplošeno sklicuje na svoje zdravstveno stanje, ki bi naj bilo razvidno iz njegovega zdravstvenega kartona v zavodu. Navedbe, da ima okvaro srčne zaklopke, bronhitis in diabetes, ne izkazujejo kake konkretne okoliščine, ki bi mu onemogočila pravočasno vložitev pritožbe. Ugovor, da ni uspel pridobiti pravočasno relevantne dokumentacije, ki jo je moral priložiti k pritožbi, je prav tako pavšalen in neutemeljen, saj ne navaja, katero dokumentacijo je iskal, od kod in zakaj, ipd. Poleg tega bi lahko v takem primeru pritožbo kljub temu pravočasno vložil, v njej pa navedel, da bo določen dokument predložil malo kasneje, ko ga bo dobil. Pavšalen in neutemeljen pa je tudi ugovor, da pomenijo ugotovitve prvostopnega organa nedopustno rasno in versko obravnavo.

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, 62/2010, ZUS-1).