Jedro

Sklep o prekinitvi postopka ima dekleratoren značaj.

Sodišče kljub morebitni kršitvi določbe 131. člena ZFPPIPP in kljub pravnomočnosti sklepa o izvršbi ne more opravljati izvršilnih dejanj. V takšnem primeru se smiselno uporabi določba, ki velja za primer začetka postopka prisilne poravnave po začetku postopka izvršbe. Pravnomočnost sklepa o izvršbi ni razlog, zaradi katerega ne bi bilo mogoče razveljaviti v nasprotju z določbami ZFPPIPP opravljenih izvršilnih dejanj.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dolžnika za razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj z dne 31. 5. 2014. 2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil dolžnik iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Uveljavlja, da je bil sklep o izvršbi izdan v nasprotju s 131. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), prepoved pa mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti. Nepravilno je stališče, da zaradi pravnomočnosti sklepa o dovolitvi izvršbe ni mogoče posegati v dovoljena izvršilna dejanja. Sodišče je prekinilo postopek izvršbe z dnem začetka prisilne poravnave, to je z dnem 26. 6. 2013, zato se v zvezi s postopkom izvršbe ne morejo opravljati nobena izvršilna dejanja. Odločitev v sklepu je v nasprotju z odločitvijo o prekinitvi postopka izvršbe. Predlaga spremembo sklepa tako, da se razveljavijo vsa opravljena izvršilna dejanja po 26. 6. 2013. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Začetek postopka prisilne poravnave proti insolventnemu dolžniku je v skladu s 131. členom ZFPPIPP ovira za izdajo sklepa o izvršbi, v skladu s prvim odstavkom 132. člena ZFPPIPP pa ovira za tek postopka izvršbe. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje ob izdaji sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine dne 27. 6. 2013 prezrlo, da je bil en dan prej proti dolžniku začet postopek prisilne poravneve in ker dolžnik zoper sklep ni ugovarjal, je potrdilo njegovo pravnomočnost. Ugotovitev pravnomočnosti sklepa o izvršbi pomeni pravnomočnost dajatvenega dela sklepa, s čimer upnik pridobi izvršilni naslov, in dovolilnega dela sklepa.

5. S pravnomočnostjo sklepa o izvršbi ni odpadla ovira za njeno opravo zaradi (predhodnega) začetka postopka prisilne poravnave. Prav zaradi namena določb ZFPPIPP o prepovedi izdaje sklepa o izvršbi oziroma nadaljevanja postopka izvršbe v primeru začetka postopka zaradi insolventnosti dolžnika, ki je predvsem v uresničitvi načela enakega obravnavanja upnikov (46. člen ZFPPIPP) (1), sodišče kljub morebitni kršitvi določbe 131. člena ZFPPIPP in kljub pravnomočnosti sklepa o izvršbi ne more opravljati izvršilnih dejanj. V takšnem primeru se namreč smiselno uporabi določba, ki velja za primer začetka postopka prisilne poravnave po začetku postopka izvršbe (prvi odstavek 132. člena ZFPPIPP). V skladu s tem stališčem, ki ga je sprejela sodna praksa (2), je tudi sodišče prve stopnje prekinilo izvršbo s sklepom z dne 13. 2. 2014. 6. Višje sodišče ne sprejema kot pravilnih razlogov sodišča prve stopnje, s katerim utemeljuje odločitev v izpodbijanem sklepu, in sicer da so bila izvršilna dejanja v zadevi opravljena na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, preden je sodišče izdalo sklep o prekinitvi izvršilnega postopka, in če bi sodišče v tem trenutku razveljavilo opravljena izvršilna dejanja, pravnomočnost sklepa o izvršbi ne bi imela nobenega učinka. S pravnomočnostjo dajatvenega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine je upnikova terjatev postala judikatna, postopek izvršbe pa se bo lahko nadaljeval na podlagi 216. člena ZFPPIPP. Pravnomočnost sklepa o izvršbi torej ni razlog, zaradi katerega ne bi bilo mogoče razveljaviti v nasprotju z določbami ZFPPIPP opravljenih izvršilnih dejanj.

7. Višje sodišče tudi zavrača argument, da ni mogoče razveljaviti opravljenih izvršilnih dejanj, ker so bila opravljena pred izdajo sklepa o prekinitvi postopka. Sodišče prve stopnje je s tem zaključkom sklepu o prekinitvi postopka dalo konstitutivni značaj, za kar pa ni podlage. Tudi v primeru kršitve določbe 131. člena ZFPPIPP in posledične uporabe prvega odstavka 132. člena istega zakona je namreč šteti, da je postopek prekinjen po samem zakonu. Sodišče torej ne odreja prekinitve, temveč jo le ugotavlja in ima zato sklep, izdan na podlagi drugega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), deklaratorni značaj (3).

8. Ker je sklep o prekinitvi postopka deklaratoren (v izreku sklepa z dne 13. 2. 2014 sodišče sicer izrecno ni navedlo datuma začetka postopka prisilne poravnave kot trenutka, od katerega je postopek prekinjen, je pa to razumeti glede na navedbo začetka postopka prisilne poravnave kot razloga za prekinitev), dolžnik utemeljeno uveljavlja, da je bil postopek prekinjen že v času oprave izvršilnih dejanj. Dokler pa traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih izvršilnih dejanj (drugi odstavek 207. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Z opravo izvršilnih dejanj med prekinitvijo izvršbe je zato zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, na katero utemeljeno opozarja pritožnik.

9. Pritožba je glede na navedeno utemeljena, zato ji je višje sodišče ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem naj ugotovi, katera izvršilna dejanja so bila v zadevi opravljena, ter ponovno odloči o dolžnikovem predlogu.

(1) Prim. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) Razširjena uvodna pojasnila, dr. Nina Plavšak, GV Založba, Ljubljana 2008, str. 116. (2) Takšno stališče je VSL zavzelo v več sklepih, npr. II Cpg 631/1999 z dne 7. 10. 1999, II Cpg 1291/1999 z dne 25. 1. 2000, III Ip 3399/2012 z dne 7. 11. 2012. (3) Prim. komentar V. Rijavec k 205. členu ZPP, Pravdni postopek zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, 2006, str. 286, prim. tudi sklep VSL I Cp 264/2011 z dne 8. 6. 2011.