Jedro

Dejanska podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa je bila v obravnavani zadevi podana ovadba in ne podobnost z zavarovano znamko in zato neoprava glavne obravnave ni vplivala na zakonitost sodbe in torej ni podan očitani pritožbeni razlog bistvene kršitve postopka v upravnem sporu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, št. U 2031/97-15 z dne 7.3.2000.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnila tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 27.5.1997. S to odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke proti odločbi inšpektorja Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Enota C., Izpostava Ž. z dne 25.3.1997, s katero je bilo odločeno, da se tožeči stranki pri reklamiranju, ponujanju, oglaševanju in prodaji piva začasno prepoveduje kakršnakoli uporaba etikete, ki vsebuje lik kozoroga v ovalu, ime Kozorog pivo, označba letnice 1866 in celotno podobo zelene etikete z omenjenimi elementi (1. točka izreka odločbe), rok za izvršitev te odločbe pa je bil določen za dan po prejemu odločbe (2. točka izreka odločbe). Tržni inšpektor je zoper tožečo stranko in odgovorno osebo vložil tudi ovadbo na okrožno državno tožilstvo zaradi kršitve 13.člena ZVK in predlagal kaznovanje za gospodarski prestopek.

Sodišče prve stopnje v izpodbijani odločbi navaja, da nima pomislekov glede ocene in zaključkov tožene stranke v razlogih v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe tožene stranke, da je tožeča stranka za uporabo besed Kozorog pivo in s silhueto kozoroga v ovalu posnemala registrirane znamke Pivovarne L. (v tem upravnem sporu prizadeta stranka), ter da predstavlja v zadevi sporno ravnanje tožeče stranke takšno tipično posnemanje, ki zavaja kupce. Ravnanje tožeče stranke predstavlja dejanje nelojalne konkurence po 3. odstavku 13. člena Zakona o varstvu konkurence (ZVK). Izrečeni ukrep tržnega inšpektorja, ki temelji na določbi 28. člena ZVK, je zato po presoji sodišča prve stopnje bil izdan v skladu z zakonom.

Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno obravnavanje in odločanje. Pri tem izrecno poudarja, da sodbo izpodbija tudi iz razlogov po 2. odstavku 72. člena ZUS. Že v tožbi je izrecno predlagala, da naj sodišče razpiše glavno obravnavo. Ker je sodišče odločalo brez glavne obravnave, to pa je zagotovo vsaj moglo vplivati na pravilnost odločbe, je podano stanje iz 2. odstavka 72. člena ZUS. Poudarja, da Pivovarna L. celostne podobe etikete piva nima zavarovane, pač pa ima zavarovane le posamezne elemente. Ti so sicer res primerljivi s sporno etiketo tožeče stranke. Če bi sodišče opravilo glavno obravnavo in pridobilo pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino podatke, bi lahko ugotovilo, da ima Pivovarna L. zavarovano kot blagovno znamko le določene znamke.

Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pogoje za izdajo začasne prepovedi dejanj, ki jih organi tržne inšpekcije ocenijo kot dejanje, ki po določbah 13. člena ZVK pomenijo dejanje nelojalne konkurence, določa 28. člen ZVK. Po določbah 2. odstavka tega člena mora organ tržne inšpekcije začasno prepovedati dejanja, za katera je vložena tožba zaradi nelojalne konkurence ali ovadba zaradi tega dejanja (2.alinea 2. odstavka 28. člena ZVK).

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je bila začasna prepoved izdana na podlagi navedene zakonske določbe, ki organe tržne inšpekcije pooblašča in jim obvezno nalaga izdajo takega ukrepa. Zoper tožečo stranko je bila vložena ovadba zaradi dejanja, ki ga obravnava začasna prepoved. Zato je izkazana materialnopravna podlaga za tako odločitev. Prvostopno sodišče je na pravilno ugotovljeni dejanski podlagi tudi pravilno uporabilo materialni zakon s tem, ko je pritrdilo odločitvi tožene stranke in zavrnilo tožbo na podlagi 1.odstavka 59.člena Zakona o upravnem sporu (ZUS).

Čeprav je tožeča stranka v tožbi res izrecno predlagala, da sodišče v zadevi razpiše ustno obravnavo, sodišče prve stopnje pa ni sledilo njenemu predlogu in je svojo odločitev sprejelo na seji, pritožbeno sodišče ni sledilo pritožbenemu predlogu za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje zaradi očitane kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 4. odstavka 72. člena ZUS, saj neoprava glavne obravnave ni vplivala na zakonitost izpodbijane sodbe in zato ni podan očitani pritožbeni razlog. Dejanska podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa je bila v obravnavani zadevi namreč podana ovadba, ne pa podobnost z zavarovano znamko. Vprašanje podobnosti znakov piva tožeče stranke in prizadete stranke ter o tem, kaj ima prizadeta stranka zavarovanega in kaj ne, pa ni bila stvar tega postopka, pač pa postopka, ki ga je rešilo Okrožno sodišče v Ljubljani, Oddelek za gospodarsko sodstvo, in sicer s sodbo in sklepom VIII Pg 164/97 z dne 5.6.1997. Pritožbo tožeče stranke zoper navedeno sodbo je zavrnilo Višje sodišče v Ljubljani s sodbo in sklepom, št. I Cpg 4/98, revizijo pa Vrhovno sodišče RS s sodbo, št. III Ips 121/98. Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo tudi ta pritožbeni ugovor.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS, zavrnilo neutemeljeno pritožbo.