Jedro

Ker je bil tožnik v času izdaje izpodbijane odpovedi invalid III. kategorije, bi moral revident pred odpovedjo pridobiti mnenje komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ker tega mnenja ni pridobil, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in ugotovilo nezakonitost sklepa tožene stranke o odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku z dne 24. 10. 2012 ter ga razveljavilo. Toženi stranki je naložilo v plačilo tožnikove pravdne stroške. Ugotovilo je, da se je tožnik zoper sklep tožene stranke z dne 24. 10. 2012 pritožil na Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS (v nadaljevanju Komisija), ki je 12. 12. 2012 le zadržala izvršitev izpodbijanega sklepa do končne odločitve. Komisija do zaključka glavne obravnave o tožnikovi pritožbi ni vsebinsko odločila. Tožnik je invalid III. kategorije, zato bi morala tožena stranka pred podajo odpovedi pridobiti mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu z 102. in 103. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1,Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji). Ker tega mnenja ni pridobila, je redna odpoved iz poslovnega razloga po 1. alineji prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji) nezakonita.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je 23. 11. 2012 na komisijo za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi podala predlog za ugotovitev podlage za odpoved. Ta komisija je negativno mnenje izdala 6. 2. 2014. Sodišče ga je prejelo do konca glavne obravnave in bi ga moralo vsebinsko presojati. Tožena stranka je dopolnila postopek v času pritožbenega postopka pri Komisiji. Ker je Komisija zadržala učinkovanje odpovedi, je bila pridobitev posebnega mnenja komisije še pravočasna in v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 in naslednji). Zaradi zadržanja sklepa o učinkovanju odpovedi s strani Komisije tožnik nima pravnega interesa za zahtevek in bi moralo sodišče tožbo zavreči. Mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved je napačno. Sodišče je tožniku prisodilo nekaj drugega, kar je zahteval v tožbenem zahtevku, saj je zahteval le razveljavitev sklepa tožene stranke z dne 24. 10. 2012 in ne tudi ugotovitve njegove nezakonitosti.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Zakon o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 in naslednji) ureja pravno varstvo pravic javnih uslužbencev. Po določbi prvega odstavka 25. člena ZJU lahko javni uslužbenec vloži pritožbo v osmih dneh od vročitve pisnega sklepa o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja oziroma v osmih dneh po preteku roka iz drugega odstavka 24. člena tega zakona. V skladu z drugim odstavkom istega člena lahko zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem v 30 dneh od dneva vročitve sklepa komisije za pritožbe oziroma od dneva, ko poteče rok za izdajo sklepa komisije za pritožbe. Če zoper sklep ni dovoljena pritožba, začne teči rok iz tega odstavka z vročitvijo sklepa prve stopnje. Po določbi drugega odstavka 39. člena ZJU mora komisija za pritožbe odločiti o pritožbi najkasneje v 30 dneh ne glede na določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Po poteku tega roka lahko javni uslužbenec v skladu s četrtim in petim odstavkom 24. člena tega zakona zahteva sodno varstvo pred pristojnim sodiščem.

8. Tožnik je po pravočasno vloženi pritožbi zoper sklep revidenta o odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 24. 10. 2012 in po poteku roka za izdajo sklepa Komisije vložil tožbo v skladu s drugim odstavkom 25. člena ZJU zaradi molka organa, zato pravica za vložitev tožbe obstaja v skladu s citiranimi zakonskim določbami. Sicer je Komisija s sklepom z dne 12. 12. 2012 začasno zadržala izvršitev sklepa revidenta z dne 24. 10. 2012 do odločitve o tožnikovi pritožbi, vendar nato Komisija o tožnikovi pritožbi vse do konca glavne obravnave ni odločila. To pomeni, da o pritožbi tožnika do konca sodnega postopka na prvi stopnji še ni bilo odločeno in sta nižji sodišči po vsebini pravilno obravnavali tožbo zoper sklep revidenta.

9. V skladu s prvim odstavkom 116. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji) lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi invalidu zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti in v primeru poslovnega razloga v primerih in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Po določbah 102. in 103. člena ZPIZ-1 mora komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi izdati mnenje, v katerem ugotavlja razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tako izdano mnenje je predpogoj za izdajo odpovedi delavcu, ki ima status invalida. Ker je bil tožnik v času izdaje izpodbijane odpovedi z dne 24. 10. 2012 invalid III. kategorije, bi moral revident pred odpovedjo pridobiti mnenje komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ker tega mnenja ni pridobil, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita. Naknadno mnenje te komisije pa ne more vplivati na zakonitost odpovedi.

10. Odločitev v izreku z ugotovitvijo nezakonitosti sklepa o odpovedi pogodbe o zaposlitvi in razveljavitvi sklepa ne presega meje tožbenega zahtevka. Res da je tožnik v tožbenem predlogu predlagal le razveljavitev sklepa, vendar iz takega zahtevka nedvomno izhaja predhodna ugotovitev njegove nezakonitosti. Zato s strani sodišča dodana ugotovitev nezakonitosti v izreku ne presega in ne spreminja vsebine postavljenega tožbenega zahtevka.

11. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.