Jedro

Ureditev v 4. alineji prvega odstavka 8. člena ZBPP za izvršilni postopek specialno določa, da za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne morejo zaprositi tisti prosilci, ki so dolžniki v postopku izvršbe, ki teče na podlagi izvršilnega naslova po določbah ZIZ. To pomeni, da se tožniku, ki je dolžnik v izvršilnem postopku, ne dodeli brezplačna pravna pomoč, razen ob izpolnitvi pogoja, ki je, da izkaže verjeten obstoj ugovornega razloga, ki preprečuje izvršbo, ne glede na to, ali je dodelitev brezplačne pravne pomoči uveljavljal v ugovornem ali pritožbenem delu izvršilnega postopka. V kolikor ne izkaže obstoja katerega od ugovornih razlogov iz 55. člena ZIZ, ne more izpolniti pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Določba 4. alineje prvega odstavka 8. člena ZBPP je torej ena izmed izjem od splošnih pravil (pogojev in meril) dodeljevanja brezplačne pravne pomoči. Posamezniku oži pravico do sodnega varstva in ta izjema se razlaga restriktivno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

Z odločbo opr. št. Bpp 33/2025 z dne 16. 1. 2025 je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) Okrožnega sodišča na Ptuju odločil, da se prošnji prosilca A. A. (sedaj tožeče stranke, v nadaljevanju tožnika) ne ugodi in se prošnja zavrne kot neutemeljena.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik dne 16. 1. 2025 vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč v izvršilni zadevi Okrajnega sodišča na Ptuju opr. št. I 530/2024, v kateri je udeležen kot dolžnik. Prošnjo je vložil za pravno svetovanje in zastopanje po odvetnici pred sodiščem druge stopnje in oprostitev plačila stroškov postopka iz petega odstavka 26. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) zaradi vložitve pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča na Ptuju opr. št. I 530/2024 z dne 13. 1. 2025, s katerim je sodišče predlog dolžnika za odlog izvršbe zavrnilo. Organ za BPP je v obrazložitvi navedel, da morajo za dodelitev brezplačne pravne pomoči biti kumulativno izpolnjeni materialni (subjektivni) in stvari (objektivni) pogoji. Pojasnil je, da 4. alineja prvega odstavka 8. člena ZBPP določa, da se brezplačna pravna pomoč ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo. Glede na dejstvo, da prosilec v izvršilni zadevi nastopa kot dolžnik, zadeva pa je začeta na podlagi izvršilnega naslova pravnomočne in izvršljive sodbe Okrajnega sodišča na Ptuju opr. št. P 19/2023 z dne 8. 3. 2024 in da ne gre za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, je organ za BPP ugotovil, da prosilec ne izpolnjuje stvarnih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter je njegovo prošnjo zavrnil. Ob tem je dodatno obrazložil, da je po ZBPP mogoče prosilcu kot dolžniku dodeliti brezplačno pravno pomoč samo v smislu vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi. Ker je torej prosilčeva prošnja neutemeljena, je organ za BPP odločil, da se v skladu z določbo 4. alineje 8. člena ZBPP brezplačna pravna pomoč ne dodeli ter se z ugotavljanjem finančnih in premoženjskih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni ukvarjal.

Tožbene navedbe

Tožnik se z odločitvijo organa za BPP ne strinja in vlaga tožbo v upravnem sporu. Navaja, da je do odločitve prišlo nenormalno hitro in da mu nekateri sodniki na ptujskem Okrožnem in Okrajnem sodišču namerno nagajajo in sodijo nestrokovno, pristransko in protizakonito v njegovo škodo že od vsega začetka kriminalne zgodbe, ki se je začela na B. Sodišče je ves čas ščitilo akterje kriminala na B. Posebej so mu zamerili, ker jim je povedal in dokazal, da so podkupljeni, to pa je razvidno tudi v medijih in na ulici, za vse pa ima tudi dokaze. Te iste sodnike tudi toži, vložil je tožbo na predlog tožilstva zaradi zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu KZ-1. Zadeva, za katero prosi za brezplačno pravno pomoč, je posledica kriminalnega dejanja na B. ter pomoči ptujskega sodišča. Vložil je izredna pravna sredstva in zraven tožbe sodnikov tudi zahtevo za varstvo zakonitosti na Vrhovno državno tožilstvo in Vrhovno sodišče. Razume, da sodnik sodnika v Sloveniji ne bo obsodil ali spremenil njegovega mnenja, zato bo, če bo potrebno, zadeva odšla tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice. Zahteva, da se mu odobri brezplačna pravna pomoč. V zadevi je oškodovanec in potrebuje pomoč, zato predlaga, da se sodišče drži Ustave Republike Slovenije, po kateri ima vsak državljan pravico do pravičnega in poštenega sojenja, brezplačna pravna pomoč za vložitev pritožbe v izvršilnem postopku naj se mu odobri.

Navedbe tožene stranke

Tožena stranka (v nadaljevanju toženka) na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.

Odločitev brez glavne obravnave

V predmetni zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, saj je predmet presoje v obravnavani zadevi zgolj pravno vprašanje, in sicer pravilna razlaga določbe 4. alinee 8. člena ZBPP, dejansko stanje, relevantno za sprejem odločitve pa med strankama ni sporno (ni sporno, kakšen obseg in v katerem postopku je tožnik zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči). V takšnih primerih prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sodišču daje izrecno pooblastilo, da odloči brez glavne obravnave.

Sodna presoja

Tožba ni utemeljena.

V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP se pri presoji upravičenosti do brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. V 4. alineji prvega odstavka 8. člena pa ZBPP za izvršilni postopek specialno določa, da se brezplačna pravna pomoč po ZBPP ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo (v obravnavanem primeru je to Zakon o izvršbi in zavarovanju, ZIZ), razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah ZIZ preprečujejo izvršbo. To lahko stori tudi tako, da predloži listine, ki verjetno izkazujejo obstoj kakšnega razloga. Ureditev v 4. alineji prvega odstavka 8. člena ZBPP za izvršilni postopek tako specialno določa, da za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne morejo zaprositi tisti prosilci, ki so dolžniki v postopku izvršbe, ki teče na podlagi izvršilnega naslova po določbah ZIZ. To pomeni, da se tožniku, ki je dolžnik v izvršilnem postopku, ne dodeli brezplačna pravna pomoč, razen ob izpolnitvi pogoja, ki je, da izkaže verjeten obstoj ugovornega razloga, ki preprečuje izvršbo, ne glede na to, ali je dodelitev brezplačne pravne pomoči uveljavljal v ugovornem ali pritožbenem delu izvršilnega postopka. V kolikor ne izkaže obstoja katerega od ugovornih razlogov iz 55. člena ZIZ, ne more izpolniti pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Določba 4. alineje prvega odstavka 8. člena ZBPP je torej ena izmed izjem od splošnih pravil (pogojev in meril) dodeljevanja brezplačne pravne pomoči. Posamezniku oži pravico do sodnega varstva in ta izjema se razlaga restriktivno.

V obravnavani zadevi je nesporno, da tožnik v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča na Ptuju, ki se vodi pod opr. št. I 530/2024 nastopa kot dolžnik ter da je izvršilno sodišče zavrnilo njegov predlog za odlog izvršbe, zato vlaga prošnjo za brezplačno pravno pomoč zaradi vložitve pritožbe zoper takšno (po njegovem mnenju zmotno) odločitev pred sodiščem druge stopnje. Hkrati tožnik glede na tožbene navedbe ne izpodbija, da se izvršilni postopek vodi na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočne in izvršljive sodbe Okrajnega sodišča na Ptuju opr. št. P 19/2023 z dne 8. 3. 2024, pri tem pa v svojih tožbenih navedbah navaja zgolj nestrinjanje z zavrnitvijo predloga za odlog izvršbe, ne navaja pa nobenega od ugovornih razlogov iz prvega odstavka 55. člena ZIZ. Ob upoštevanju 4. alineje 8. člena ZBPP je zato, glede na zgoraj obrazloženo, po presoji sodišča toženka ravnala pravilno, ko je zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Takšno stališče je v sodni praksi Upravnega sodišča Republike Slovenije ustaljeno.

Glede na obrazloženo sodišče zaključuje, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno, spoštovana pa so bila tudi pravila postopka. Sodišče je zato tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

Izrek o stroških postopka je odpadel, ker jih tožnik ni priglasil. Četudi bi tožnik stroške priglasil, do njihove povrnitve ne bi bil upravičen, saj v primeru zavrnitve tožbe vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

Zveza:

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.