Jedro

Ker se je 30-dnevni rok za uveljavljanje sodnega varstva zoper odpoved (tretji odstavek 204. člena ZDR-1) iztekel 8. 5. 2024, je dne 20. 5. 2024 vložena tožba prepozna, zato jo je sodišče prve stopnje zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem delu sklepa zaradi zamude prekluzivnega roka za vložitev tožbe to zavrglo v delu, v katerem je tožnik izpodbijal nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 5. 4. 2024 in uveljavljal reintegracijski ter reparacijski tožbeni zahtevek. Odločilo je, da tožnik krije sam svoje stroške postopka.

2.Tožnik se pritožuje zoper navedeni del sklepa zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da se sodišče ni opredelilo do sporočila, ki ga je 8. 4. 2024 poslal svojemu odvetniku o dogajanju dne 5. 4. 2024. Ne dvomi, da se je detektiv 5. 4. 2024 in 8. 4. 2024 nahajal v bloku, vendar se je vedel nenavadno, saj je dve uri stal pred vrati tožnika in zvonil, ni se identificiral, ni povedal, zakaj ga išče in mu ni pustil odpovedi v nabiralniku. Tožnik ne bi ignoriral pošiljke, če bi jo detektiv res pustil v nabiralniku, saj je bil zaradi predhodnega obravnavanja toženke trdno prepričan, da bo zoper morebitne posege v pravice uveljavil pravna sredstva. Poleg tega je bil tedaj v bolniškem staležu in je pričakoval kontrolo bolniškega staleža, pri čemer je imel navodilo odvetnika, naj detektivu odpre vrata. Ni logično, zakaj je toženka, če je odpoved dejansko vročila že 8. 4. 2024, to tožniku kasneje vročila tudi z običajno poštno pošiljko. Pošiljka, ki naj bi bila puščena v nabiralniku, ni bila vložena v ustrezno ovojnico in ni imela opozoril, ki jih morajo vsebovati pisanja v primeru vročanja po pravilih pravdnega postopka.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo prereka njene navedbe in predlaga, naj jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sklepa preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, in pri tem na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da postopkovne kršitve, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, niso podane. Na pravilno, popolno in izčrpno ugotovljeno dejansko stanje, ki ga pritožbeno sodišče po nepotrebnem ne ponavlja, je bila sprejeta materialnopravna pravilna odločitev.

6.Iz prvostopenjskih ugotovitev izhaja, da je bila tožniku izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena dne 8. 4. 2024 na podlagi prvega odstavka 144. člena ZPP. Ker se je 30-dnevni rok za uveljavljanje sodnega varstva zoper odpoved (tretji odstavek 204. člena Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadaljnji) iztekel 8. 5. 2024, je dne 20. 5. 2024 vložena tožba prepozna, zato jo je sodišče prve stopnje zavrglo.

7.Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednja dejstva: dne 8. 4. 2024 se je detektiv tožniku (s katerim je komuniciral preko zaprtih vrat stanovanja in kukala) predstavil in mu pokazal detektivsko značko; povedal mu je razlog obiska (osebna vročitev pisanja delodajalca); tožnik pisanja (izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi) ni hotel sprejeti; detektiv mu je pisanje 8. 4. 2024 pustil v hišnem predalčniku, s čimer je tožnika pred tem tudi seznanil; o vročitvi je detektiv ustrezno izpolnil vročilnico. Ta dejstva utemeljujejo zaključek, da je bila tožniku 8. 4. 2024 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena pravilno, tj. v skladu s prvim odstavkom 144. člena ZPP, ki določa, da tedaj, kadar tisti, na katerega je pisanje naslovljeno, brez zakonitega razloga noče sprejeti pisanja (kar velja tudi za ta spor), vročevalec pusti pisanje v stanovanju ali v prostorih, kjer ta oseba dela, ali v njenem hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku; na vročilnici zapiše dan, uro in razlog odklonitve sprejema ter kraj, kjer je pustil pisanje; šteje se, da je s tem vročitev opravljena.

8.Pritožba očita, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do sporočila, ki ga je tožnik 8. 4. 2024 poslal svojemu odvetniku; vsebina ni izmišljena, saj je to sporočilo poslal, še preden je vedel, da bodo v njem navedena dejstva odločilna za ta spor. V sporočilu je med drugim zapisal, da ga je 5. 4. 2024 in 8. 4. 2024 iskal neznan moški, ki se ni predstavil ali legitimiral, ogovarjal je njegovo hči in sosedo, pred vrati je zvonil in stažiral skoraj dve uri in je lahko povezan s službo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je okoliščine, ki so omenjene v sporočilu, sodišče prve stopnje izčrpno raziskalo. Vsebinsko ovrednotenje tožnikovih dokazov (njegovo zaslišanje, sporočilo z dne 8. 4. 2024) in toženkinih dokazov (zaslišanje direktorja in detektiva, vročilnica z dne 8. 4. 2024, poročilo detektiva z dne 9. 4. 2024) tudi po presoji pritožbenega sodišča prepričljivo utemeljuje dokazni zaključek, da je bila tožniku odpoved vročena 8. 4. 2024.

9.Pritožnik ne dvomi, da se je detektiv 5. 4. 2024 in 8. 4. 2024 nahajal v njegovem bloku, vendar vztraja, da se je vedel nenavadno, ker je dve uri stal pred vrati in zvonil, ni se identificiral, ni mu povedal, zakaj ga išče in mu ni pustil odpovedi v nabiralniku, saj bi jo pritožnik sicer takoj posredoval odvetniku, ki ga je zaradi poslabšanih odnosov s toženko angažiral že v februarju 2024. S temi navedbami, ki predstavljajo bistvo tožnikove izpovedi v prvostopenjskem postopku, pritožba po presoji pritožbenega sodišča zmotno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Sodišče prve stopnje je utemeljeno ocenilo za prepričljivejšo izpoved detektiva, v kateri je ta detajlno opisal potek vročanja dne 5. 4. 2024 in 8. 4. 2024, in katere resničnost je podkrepljena tudi z listinskimi dokazi, nastalimi neposredno po vročanju (vročilnica, poročilo o vročanju).

10.Na drugačno presojo spora ne vpliva pritožbeno zatrjevanje, da tožnik ne bi ignoriral pošiljke, če bi jo detektiv res pustil v nabiralniku, saj se je počutil prizadetega zaradi predhodnega obravnavanja toženke (ki naj bi ga po delovni nesreči začela trpinčiti), in je bil trdno prepričan, da bo zoper morebitne posege v pravice uveljavil pravna sredstva. Enako velja za pritožbeno navedbo, da je bil 8. 4. 2024 (in tudi že pred tem) v bolniškem staležu in je v tistem času pričakoval kontrolo bolniškega staleža, pri čemer je imel navodilo odvetnika, naj osebi, ki se identificira kot detektiv, odpre vrata. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da (ne)obstoja dejstev, ki so za ta spor odločilnega pomena, ni mogoče utemeljiti zgolj s tedanjim tožnikovim prepričanjem, da bo svoje pravice varoval z vsemi pravnimi sredstvi, niti z njegovim pojasnilom, kako bi ravnal v primeru kontrole bolniškega staleža. Za odločitev so bistvenega pomena konkretne okoliščine, v katerih je potekalo vročanje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Te je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo z izvedbo predlaganih dokazov obeh strank, ter jih, kot je bilo že obrazloženo, tudi pravilno dokazno ocenilo.

11.Po mnenju pritožbe ni logično, zakaj je toženka, če je odpoved dejansko vročila že 8. 4. 2024, to tožniku kasneje vročila tudi z običajno poštno pošiljko; tega ni znal pojasniti niti direktor. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da navedeno ni ključnega pomena za odločitev. To, da je tožnik prejel odpoved tudi po pošti, ne ovrže dejstva, da mu je bila pravilno vročena že pred tem - zgolj ta okoliščina je odločilna za začetek teka roka iz tretjega odstavka 204. člena ZDR-1.

12.Pritožba zmotno očita toženki kršenje Pravilnika o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 49/2017), ker pošiljka, ki je bila tožniku puščena 8. 4. 2024 v nabiralniku, ni bila vložena v ustrezno ovojnico in ni imela opozoril, ki jih morajo vsebovati pisanja v primeru vročanja po pravilih pravdnega postopka. Iz 1. člena citiranega Pravilnika izhaja, da ta določa ovojnico za primer osebnega vročanja v skladu s 142. členom ZPP in za navadno vročanje v skladu s 140. in 141. členom ZPP. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožniku izredna odpoved ni bila vročena v skladu z navedenimi določbami ZPP, temveč v skladu s prvim odstavkom 144. člena ZPP. Za ta način vročanja zahteve, ki jih našteva pritožba, niso predpisane.

13.S pritožbo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani del sklepa potrdilo (druga točka 365. člena ZPP).

Zveza: