Jedro

Pritožnik navaja, da naj bi bil za odločanje o njegovi zahtevi za izločitev pristojen predsednik višjega sodišča in ne višja sodnica. Drži sicer, da o zahtevi stranke za izločitev odloča predsednik sodišča (prvi odstavek 73. člena ZPP), vendar pa ZPP v šestem odstavku svojega 72. člena določa tudi, da prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev zavrže s sklepom predsednik senata. Čeprav je tudi odločanje o formalnih predpostavkah za vsebinsko obravnavanje tesno povezano z odločanjem o izločitvi, se je zakonodajalec za tako možnost odločil iz razlogov ekonomičnosti postopka, pravilnost odločitve pa prepustil pritožbeni presoji. Pritožbeni očitek je zato neutemeljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodnica višjega sodišča je z izpodbijanim sklepom zavrgla zahtevo dolžnika z dne 15. 3. 2019, s katero je ta zahteval njeno izločitev in izločitev višjih sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani.

2. Dolžnik je zoper sklep vložil pritožbo, v kateri navaja, da bi o njegovi zahtevi za izločitev moral odločiti predsednik višjega sodišča. Zahtevo za izločitev ostalih poimensko navedenih višjih sodnikov je ista sodnica zavrgla, ker jim zadeva ni bila dodeljena v reševanje, pri čemer jih sama ni poimensko navedla, niti ni navedla, po kakšnem ključu je bila zadeva dodeljena njej. Njeno samovoljno interpretiranje naj pritožbeno sodišče kaznuje po 109. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Dolžnik ponovno predlaga izločitev več poimensko navedenih sodnikov, med njimi tudi sodnikov Vrhovnega sodišča.1 Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uvodoma je treba ugotoviti, da je v luči ustavne pravice do pravnega sredstva dolžnikova pritožba dovoljena. Sedmi odstavek 72. člena ZPP sicer določa, da zoper sklep o zavrženju nepopolne ali nerazumljive zahteve ni posebne pritožbe, a ga je treba sistemsko razumeti v pomenu 363. člena ZPP, ki določa, da je zoper sklep sodišča prve stopnje dovoljena pritožba, razen če je v zakonu določeno, da pritožbe ni. Če zakon izrecno določa, da ni posebne pritožbe, se sme sklep sodišča prve stopnje izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo. Ker v zakonu ni določeno, da pritožbe v tem primeru ni, hkrati pa v izvršilnem postopku ni izdana posebna, meritorna končna odločba, je treba dolžniku omogočiti posebno pritožbo. Ta je tudi sicer predvidena, ko gre za zavrnitev zahteve za izločitev višjega sodnika (peti odstavek 73. člena ZPP).

5. Pritožnik navaja, da naj bi bil za odločanje o njegovi zahtevi za izločitev pristojen predsednik višjega sodišča in ne višja sodnica. Drži sicer, da o zahtevi stranke za izločitev odloča predsednik sodišča (prvi odstavek 73. člena ZPP), vendar pa ZPP v šestem odstavku svojega 72. člena določa tudi, da prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev zavrže s sklepom predsednik senata. Čeprav je tudi odločanje o formalnih predpostavkah za vsebinsko obravnavanje tesno povezano z odločanjem o izločitvi, se je zakonodajalec za tako možnost odločil iz razlogov ekonomičnosti postopka, pravilnost odločitve pa prepustil pritožbeni presoji. Pritožbeni očitek je zato neutemeljen.

6. Z ostalimi pritožbenimi navedbami pritožnik ne more uspeti, saj z ničimer ne pojasni, kako naj bi zatrjevane kršitve vplivale na pravilnost izpodbijanega sklepa. Okoliščina, da sodnica v obrazložitvi sklepa ni poimensko navedla ostalih sodnikov, katerih izločitev je pritožnik v pritožbi poimensko zahteval, ni odločilna. Pravilno je pojasnila, da ti sodniki v konkretni pritožbeni zadevi ne postopajo – v njej namreč postopa samo višja sodnica, ki je zavrgla tudi zahtevo za izločitev. Pri tem v obrazložitvi tudi ni bila dolžna pojasnjevati, po kakšnem ključu je bila zadeva dodeljena njej. V obrazložitev sklepa o zavrženju predloga za izločitev to namreč ne sodi.2 Denarno kaznovanje po 109. členu ZPP, kar pritožnik predlaga, pa tudi ni sankcija, uperjena proti sodnikom.

7. Ker pritožba ni utemeljena, jo je Vrhovno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju), posledično pa je zavrnilo tudi v pritožbi vsebovano zahtevo za povrnitev stroškov.

1 Predsednik Vrhovnega sodišča je s sklepom opr. št. Su 1344/2019 z dne 16. 7. 2019 to zahtevo zavrgel. 2 Vrhovno sodišče pritožniku sicer pojasnjuje, da se zadeve sodnikom dodeljujejo v skladu s pravili Sodnega reda.