Jedro

Ker tožnik ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je vrhovno sodišče njegov predlog zavrglo.

Dopolnitev predloga, ki jo je vložila tožnikova pooblaščenka, ni oblikovana v skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP, saj iz te dopolnitve ni razvidno, katere okoliščine kažejo na pravno pomembnost vprašanj, ki so v njej navedena. Prav tako iz nje ne izhaja, da bi šlo za katero od vprašanj, ki jih navaja prvi odstavek 367.a člena ZPP. Dopolnitev predloga je po vsebini pravzaprav revizija, v kateri so sodiščema prve in druge stopnje očitane določene bistvene kršitve določb postopka.

Izrek

Predlog in dopolnitev predloga se zavržeta.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se odpravita odločbi tožene stranke z dne 31. 8. 2020 in 6. 10. 2018 ter da se tožniku prizna pravica do invalidnine za telesno okvaro.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnik je 3. 12. 2021 sam vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem uvodoma pojasnjuje, da je zaprosil za brezplačno pravno pomoč, pri čemer mu odvetnik verjetno ne bo pravočasno dodeljen. V nadaljevanju predloga izraža nestrinjanje z odločitvijo sodišč druge in prve stopnje.

4. Dne 6. 12. 2021 je tožnikova pooblaščenka vložila dopolnitev predloga za dopustitev revizije, v katerem očita sodišču prve stopnje bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje, ki jo je tožeča stranka uveljavljala pred sodiščem druge stopnje, in sicer kršitev razpravnega načela, ker tožnik ni mogel predložiti dokazov na prvem naroku in kršitev načela kontradiktornosti, ker tožniku ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, ko dne 3. 5. 2021 iz opravičenega razloga ni pristopil na narok. V dopolnitvi predloga nadalje tudi sodišču druge stopnje očita bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker sodba pritožbenega sodišča o pritožbenih navedbah glede kršitve določb pred sodiščem prve stopnje nima razlogov, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti (14. točka 339/2 člena ZPP) in ker sodišče v skladu s preiskovalnim načelom ni postavilo sodnega izvedenca glede vprašanja, ali je podana pri tožeči stranki kombinirana invalidnost. Sodišče se je samo opredelilo do omenjenega vprašanja, čeprav samo nima potrebnega strokovnega znanja.

5. Predlog, ki ga je vložil tožnik, ni dovoljen, dopolnitev predloga, ki jo je vložila tožnikova pooblaščenka, pa ni popolna.

6. Tretji odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP) določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Izjemoma lahko stranka v teh postopkih sama opravlja pravdna dejanja, vendar le pod pogojem, da ima opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Po 367.č členu ZPP mora biti predlogu za dopustitev revizije ali reviziji priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, sicer sodišče vlogo (predlog za dopustitev revizije oziroma revizijo ) zavrže. Ker tožnik ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je vrhovno sodišče njegov predlog na podlagi 367.č člena ZPP zavrglo.

7. Sodišče po prvem odstavku 367.a člena ZPP dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če je praksa višjih sodišč neenotna; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

8. Iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP izhaja, da mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če stranka ne ravna po tretjem, četrtem ali petem odstavku 367.b člena ZPP, se predlog na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrže. 9. Vrhovno sodišče ugotavlja, da dopolnitev predloga, ki jo je vložila tožnikova pooblaščenka, ni oblikovana v skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP, saj iz te dopolnitve ni razvidno, katere okoliščine kažejo na pravno pomembnost vprašanj, ki so v njej navedena. Prav tako iz nje ne izhaja, da bi šlo za katero od pravnih vprašanj, ki jih navaja prvi odstavek 367.a člena ZPP. Dopolnitev predloga je po vsebini pravzaprav revizija, v kateri so sodiščema prve in druge stopnje očitane določene bistvene kršitve določb postopka. Glede na navedeno je vrhovno sodišče to dopolnitev na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

10. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden iz uvoda tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.