Jedro

Pregled ocene potreb dekleta pokaže, da je sodišče prve stopnje analitično presojalo posamezne potrebe danes 9-letnega dekleta s splošno znanimi dejstvi o okvirnih cenah posameznih dobrin in storitev ter kritično ocenilo, da dekle ob skromnih preživninskih sposobnostih njenih staršev kaj več kot pokritje osnovnih potreb ne more realno pričakovati.

Pri oceni preživninskih zmožnosti matere prvostopenjsko sodišče pravilno ni moglo prezreti, da je delovno zmožna, da bi kljub temu, da ima samo osnovnošolsko izobrazbo, vendarle lahko zaslužila vsaj minimalno plačo približno 930,00 EUR neto in prejela tudi regres.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.

Obrazložitev

1.Udeleženca sta starša mld. hčerke A. A., ki je v času, ko pritožbeno sodišče odloča o pritožbi, stara 9 let.

2.Predlagateljica izpodbija sklep o določitvi preživnine za hčerko strank postopka A. A. in v pritožbenem postopku vztraja, da bi moralo sodišče odločiti, da je nasprotni udeleženec od vložitve predloga do vključno avgusta 2023 dolžan prispevati za preživljanje hčerke 314,00 EUR mesečno, od septembra 2023 do vključno decembra 2024 pa po 375,00 EUR mesečno. Od 1. 1. 2025 dalje bi moral nasprotni udeleženec plačevati preživnino v višini 375,00 EUR mesečno. Glede na tako odmerjeno preživnino bi morali biti tudi zneski povračila za nazaj ustrezno višji.

3.Z izpodbijanim sklepom je sodišče odmerilo preživnino za mld. hčerko strank postopka A. A., in sicer od vložitve predloga 20. 8. 2020 do 31. 8. 2023 v višini 250,00 EUR mesečno in od 1. 9. 2023 dalje v višini 300,00 EUR mesečno (I.). Upoštevalo je do izdaje odločbe opravljena delna plačila preživnine tako, da je nasprotnemu udeležencu naložilo, da je v roku 30 dni na račun neizpolnjevanja preživninske obveznosti za čas od 20. 8. 2020 do 31. 12. 2024 dolžan plačati 8.111,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti od vsakega 9. dne v mesecu dalje do plačila (II.). Kar je zahtevala predlagateljica več, je zavrnilo (III.) in sklenilo, da udeleženca postopka nosita vsak svoje stroške, skupne stroške, ki so nastali za izdelavo izvedenskega mnenja izvedenke klinične psihologije, pa krijeta vsak do 1/2 (IV.).

4.Predlagateljica s pritožbo izpodbija sklep o določitvi preživnine v zavrnilnem delu ter pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem zavrnilnem delu spremeni tako, da njenemu predlogu na plačilo preživnine v celoti ugodi s stroškovno posledico. Na začetku izpostavlja, da sodišče ni pravilno ugotovilo preživninskih potreb 9-letne A. A., kot tudi ne pravilno in popolno premoženjskega stanja udeležencev in zato posledično ni pravilno porazdelilo preživninskega bremena med udeleženca. Stroški vadnine ... mesečno znašajo 53,00 EUR, sodišče pa je iz tega naslova priznalo le 25,00 EUR stroškov mesečno, čeprav je predlagateljica pojasnila in dokazala, da vadnina v ... letno znaša 460,00 EUR letno in ni prav, da sodišče tega stroška ni priznalo. Predlagateljica ga "oddela" s pomočjo v klubu, v katerem hčerka trenira. Prenizko je odmerilo tudi stroške za darila, ki jih deklica prijateljem podarja za rojstni dan. Posledično je mesečne potrebe dekleta prenizko ocenilo za 38,00 EUR. Nepopolno je sodišče ugotovilo tudi premoženjsko stanje in pridobitne zmožnosti njenega očeta. Popolnoma je spregledalo, da je oče do prodaje hiše v B. stanoval v veliki opremljeni hiši, ki bi jo lahko oddajal za približno 1.000,00 EUR mesečno. Hiša je bila namreč prodana šele maja 2023. Najmanj od vložitve tožbe do maja 2023 bi lahko imel tako neto prejemke 2.000,00 EUR mesečno in ne le 1.170,00 EUR, kolikor je prejel iz naslova plače in regresa. Drugih preživninskih obveznosti oče dekleta nima in lahko bi si v prostem času lahko poiskal kakšno dodatno zaposlitev, da bi pridobil potrebna sredstva za preživljanje dekleta. Sodišče je spregledalo, da je očetu po prodaji hiše, nakupu stanovanja in garaže ostalo še najmanj 32.000,00 EUR, morda celo več. Ta znesek je nasprotni udeleženec podaril svoji materi, da bi se izognil plačilu preživnine za nazaj. Po drugi strani je sodišče nekritično zapisalo, da bi se predlagateljica lahko zaposlila in pridobila vsaj minimalno plačo z letnim regresom, pri tem pa prezrlo, da bi zato drastično upadla višina socialnih transferjev in da zaradi tega mesečno ne bi razpolagala z več denarja. Poleg tega je A. A. stara 9 let, zato potrebuje veliko pomoči pri delu s šolo, sin C. A. pa je otrok s posebnimi potrebami. Pretežni del skrbi za varstvo in vzgojo dekleta nosi mati, ki ima preživninsko obveznost še do štirih otrok. Pravilno bi bilo, da bi breme preživljanja znašalo 80 % proti 20 % v korist predlagateljice. Ob pravilno ugotovljenih potrebah dekleta bi zato moral njen oče mesečno prispevati 314,00 EUR od septembra 2023 do vključno decembra 2024, potem pa po 375,00 EUR mesečno. Ustrezno višji bi tako moral biti tudi poračun plačila preživnine za nazaj.

5.Nasprotni udeleženec se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške postopka.

6.Pritožba ni utemeljena.

Izhodišče za presojo

Materialnopravno izhodišče pritožbenih navedb, s katerimi se izpodbija določitev preživnine, je v prvem odstavku 183., 189. in 190. členu Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ). Na podlagi naštetih določil morajo starši preživljati svoje otroke do polnoletnosti tako, da v skladu s svojimi zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati korist otroka tako, da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb.

Presoja konkretnega primera

Višino posameznih potreb 9-letne A. A. je sodišče utemeljilo v točkah od 31. do 37. obrazložitve. Po mnenju sodišča druge stopnje je za vsako od posameznih potreb navedlo dovolj utemeljenih razlogov. V pritožbenem postopku ni spora o okoliščini, da predlagateljica vadnine za ..., v znesku 460,00 EUR letno, dejansko ne odplača v denarju, ampak s prostovoljnim delom v klubu, zato sodišče tega zneska pravilno ni upoštevalo kot potrebe dekleta, ki jo je potrebno pokriti v okviru plačila preživnine. Tudi ocena stroškov za igrače, knjige, razvedrilo in darila za prijatelje 20,00 EUR mesečno je glede na preživninske zmožnosti njenih staršev, ki so skromne, ocenjena primerno.

Pregled ocene potreb dekleta pokaže, da je sodišče prve stopnje analitično presojalo posamezne potrebe danes 9-letnega dekleta s splošno znanimi dejstvi o okvirnih cenah posameznih dobrin in storitev ter kritično ocenilo, da dekle ob skromnih preživninskih sposobnostih njenih staršev kaj več kot pokritje osnovnih potreb ne more realno pričakovati. Ob takšnih okoliščinah je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da znašajo potrebe deklice do vključno avgusta 2023 približno 355,00 EUR mesečno, od septembra 2023 dalje pa 430,00 EUR mesečno. Ob tem je sodišče v 37. točki obrazložitve prepričljivo obrazložilo, da je upoštevalo, da je bil strošek za vrtec nižji, kot je strošek ob vstopu v šolo. A. A. je februarja 2023 začela obiskovati ..., v letu 2023 je imela tudi prvo rojstnodnevno zabavo, novembra 2023 pa so se povečali stanovanjski stroški. Tako so tudi po mnenju sodišča druge stopnje mesečni stroški za preživljanje 9-letne hčerke strank postopka, glede na preživninske sposobnosti njenih staršev, ki so skromne, realni. Pritožbeno sodišče še opozarja na uveljavljeno sodno prakso, da višine preživninske obveznosti ni mogoče določiti z matematičnim pristopom.

O porazdelitvi preživninskega bremena

Tožnica očita, da je sodišče pri porazdelitvi preživninskega bremena, ki ji nalaga, da v denarju krije 30 % potreb 9-letne hčerke, neustrezno upoštevalo, da je oče bival v veliki stanovanjski hiši, dokler je ni prodal, in da bi zato mesečno z oddajanjem sob lahko iztržil najmanj 1.000,00 EUR. Lahko bi opravljal tudi dodatno delo. Sodišče je tudi nekritično prezrlo, da je očetu po prodaji hiše ostalo najmanj 32.000,00 EUR, ki jih je podaril svoji materi, čeprav je bila najprej njegova dolžnost, da poskrbi za preživljanje edinega otroka. Po drugi strani je sodišče nekritično upoštevalo, da bi predlagateljica, če bi se zaposlila, zaslužila najmanj minimalno plačo in vsako leto tudi regres. Prezrlo pa je, da bi pri tem drastično upadla višina socialnih transferjev, zato denarna sredstva, s katerimi bi mesečno razpolagala ne bi bila večja. Mati mora še vedno pomagati pri šolskih dejavnostih, sin C. A. pa je otrok s posebnimi potrebami, česar vsega sodišče ni dovolj upoštevalo. Je tudi težko zaposljiva, saj ima samo osnovno šolo. Zaradi otrok, za katere mora skrbeti, ne more delati v več izmenah. Glede na starost in glede na to, da je mati samohranilka s petimi otroki, je zelo težko zaposljiva.

Iz obrazložitve od 18. do vključno 29. točke izhaja, da je sodišče prve stopnje zelo natančno ugotavljalo in ocenjevalo vse materialne - tako denarne kot nedenarne postavke očeta in matere, ki tvorijo njuno preživninsko zmožnost. Glede na pritožbene očitke je potrebno odgovoriti, da je oče v letu 2023 prodal hišo na lokaciji B., kjer so pred tem živeli skupaj s predlagateljico in otroki. Z izkupičkom je kupil stanovanje, v katerem sedaj živi, višek kupnine pa je agencija nakazala direktno materi nasprotnega udeleženca v višini 32.800,00 EUR, ker mu je mati pred tem podarila svoj solastniški delež na hiši v B., ki jo je prodal. Pred prodajo je moral najeti kredit, da je izplačal materino sestro, ki je bila prav tako solastnica nepremičnine, šele potem je postal lastnik celotne nepremičnine. Ker je mati svoj celotni solastniški delež na hiši v B. podarila prav nasprotnemu udeležencu, je s sprejetim denarjem po prodaji te hiše delno izplačala sestro nasprotnega udeleženca, da ne bi prišlo do prikrajšanja. Zato tudi pritožbeno sodišče sledi sodišču prve stopnje, da ni bilo podlage, da bi sodišče v okviru preživninskih zmožnosti nasprotnega udeleženca upoštevalo znesek 32.000,00 EUR od kupne za hišo v B., ki so bili nakazani njegovi materi.

Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da je nasprotni udeleženec opustil možnost, da bi pridobil dodatnih 1.000,00 EUR mesečno s tem, da bi po izselitvi predlagateljice z otroki iz hiše oddajal posamezne sobe in tako mesečno pridobil vsaj 1.000,00 EUR dodatnega dohodka. Vsaka sprememba režima bivanja v hiši namreč nujno zahteva določene vložke, dodatna ovira za oddajanje je bilo dejstvo, da je v hiši živela tudi mati nasprotnega udeleženca. Ker je šla hiša takoj v prodajo zaradi ureditve premoženjskih razmerij med materjo nasprotnega udeleženca in njeno sestro ter sestro nasprotnega udeleženca, je v takšnih okoliščinah nerealno pričakovati, da bi nasprotni udeleženec sklepal najemne pogodbe za bivanje v hiši, če je bil njegov namen, da hišo čim prej proda, da si zagotovi sredstva za stanovanje, v katerem danes živi, in hkrati poplača sorodnike, saj je dokazni postopek prepričljivo pokazal, da je nasprotni udeleženec ves čas urejal svoje stanovanjsko vprašanje s pomočjo odstopanja dednih deležev sorodnikov, ki jih je bilo na koncu potrebno izplačati.

Pri oceni preživninskih zmožnosti matere prvostopenjsko sodišče pravilno ni moglo prezreti, da je delovno zmožna, da bi kljub temu, da ima samo osnovnošolsko izobrazbo, vendarle lahko zaslužila vsaj minimalno plačo približno 930,00 EUR neto in prejela tudi regres. Četudi skrbi za pet otrok, so vendarle vsi že v osnovni šoli oziroma celo srednji šoli. A. A. z očetom preživi enega do dva popoldneva na teden in vsak drugi vikend. Z očetom preživi tudi polovici počitnic. Četudi ima oče preživninsko obveznost samo do A. A., mati pa še do štirih otrok, vendarle ne gre prezreti, da je mesečni dohodek očeta približno 980,00 EUR in da bi skoraj toliko mesečno lahko zaslužila tudi mati, če bi si poiskala zaposlitev. Ugotovljena pravno relevantna dejstva v celoti tako narekujejo zaključek, da je oče brez škode za svoje preživetje zmožen plačevati preživnino v znesku, kot jo je dosodilo sodišče prve stopnje, in da je preživnina, ob ugotovljenih mesečnih potrebah deklice določena ob sorazmerni porazdelitvi preživninskega bremena, in sicer v razmerju 70 % proti 30 % v korist matere, pravilna.

Glede na obrazloženo je bilo potrebno pritožbo predlagateljice zavrniti in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Glede odločitve o stroških postopka

Pritožnica je v pritožbenem postopku propadla, zato je prav, da nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama. Ker nasprotni udeleženec z odgovorom na pritožbo ni bistveno prispeval k rešitvi pritožbe, se njegovi stroški ne pokažejo kot potrebni za ta postopek, zato je prav, da jih nosi sam (165. člen ZPP v zvezi s 101. členom ZNP-1). V postopku za varstvo in koristi otroka sodišče o stroških postopka odloči po prostem preudarku (101. člen ZNP-1). Kriterij za uporabo prostega poudarka so okoliščine primera vsake posamezne zadeve. Sodišče prve stopnje je odločilo, da udeleženca krijeta vsak svoje stroške tudi iz razloga, ker je postopek tekel v interesu obeh in njunega otroka.