Jedro

79. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa, da mora biti višina preživnine v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Preživninskima upravičencema je preživnina potrebna vnaprej za tekoči mesec in ne za nazaj, zato mora toženec svojo porabo prilagoditi tako, da bo ustrezni del svojih prihodkov v določenem mesecu namenil izpolnitvi preživninske obveznosti za sledeči mesec.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče razvezalo dne 15.1.1994 pred matičnim uradom na P. sklenjeno zakonsko zvezo pravdnih strank, oba mladoletna otroka iz te zakonske zveze dodelilo v nadaljnje varstvo materi - tožnici, tožencu pa naložilo, da od 1.10.1996 dalje plačuje za vsakega od mladoletnih otrok preživnino v znesku 10.000,00 SIT mesečno, ki dospe do vsakega 5.dne v mesecu vnaprej. Toženec je dolžan povrniti tožnici tudi stroške pravdnega postopka v znesku 40.565,00 SIT.

Tako odločitev izpodbija z laično pritožbo toženec, smiselno iz vseh v členu 353/I Zakona o pravdnem postopku - ZPP predvidenih pritožbenih razlogov. Odločitve o razvezi zakonske zveze neposredno ne graja, češ da proti volji tožnice ne more ohraniti zakonske zveze, pač pa navaja, da sam ni imel možnosti izpovedati o odnosih med pravdnima strankama. Opozarja nadalje, da njegovi dohodki komaj presegajo 37.000,00 SIT mesečno in se protivi dospelosti preživninske obveznosti do vsakega 5.dne v mesecu za tekoči mesec. Ko graja tudi prvostopno stroškovno odločitev, je končno razumeti, da se pritožba zavzema za prisojo nižje preživnine in spremembo stroškovne odločitve na pritožbeni stopnji v toženčevo korist. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Preizkus zadeve na pritožbeni stopnji v delu prvega sodišča ni pokazal po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev procesnega prava (člen 365/II ZPP), prav tako pa ni mogoče pritrditi pritožbenemu ugovoru, da toženec ni imel možnosti izpovedati o odnosih med pravdnima strankama "do 9.9.1995", kar bi smiselno lahko predstavljalo uveljavljanje bistvene kršitve določb procesnega prava iz točke 7 člena 354/II ZPP. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 27.6.1996 je namreč razvidno, da je bil toženec zaslišan kot stranka in je izpovedal o svojem odnosu do zahtevane razveze zakonske zveze, torej je imel možnost izpovedati o svojem videnju razmerja med pravdnima strankama, tako da tudi smiselno uveljavljane bistvene kršitve postopka prvo sodišče ni zagrešilo.

Glavnina pritožbene graje zadeva višino z izpodbijano sodbo prisojene preživnine in njeno zapadlost do vsakega 5.dne v mesecu vnaprej. Ko se toženec smiselno zavzema za znižanje prisojene preživnine (zaslišan kot stranka je izpovedal, da bi bil sposoben plačevati za vsakega od mladoletnih otrok po 7.500,00 SIT preživnine mesečno) in se pri tem sklicuje na svojo osnovno plačo, ni mogoče mimo njegove izpovedbe, da ima možnost zaslužiti več, enako pa izhaja tudi iz spisu priložene pogodbe o zaposlitvi toženca, temu pa je dodati, da je toženec tudi sicer dolžan priskrbeti zadostna sredstva za preživljanje svojih otrok. Dohodki tožnice in toženca so skromni, a v osnovi podobni, ob na 25.000,00 SIT do 30.000,00 SIT mesečno ocenjenih potrebah vsakega od mladoletnih otrok pa se itak pokaže, da toženčeva preživninska obveznost ne pokriva niti polovice za preživljanje vsakega mladoletnega otroka potrebnih sredstev, pri tem pa take ocene potreb mladoletnih otrok pritožba ne graja in v tej smeri tudi pritožbeno sodišče nima pomislekov. Na tožnici bo torej vsaj enako finančno breme preživljanja kot na tožencu, razen tega pa bo tožnica še vsakodnevno obremenjena z delom in skrbjo za zdrav in varen razvoj obeh mladoletnih otrok. Varovanje njunih koristi oziroma kritje njunih vsakomesečnih življenjskih potreb opravičuje na prvi stopnji dosojeno jima preživnino, toženec pa bo v ta namen moral zagotoviti potrebna sredstva.

Pritožba tudi ne more biti uspešna, ko smiselno prikazuje, da toženec tekočih preživninskih obveznosti ne more izpolnjevati do vsakega 5.dne v mesecu. Iz njegove pogodbe o zaposlitvi sicer res izhaja, da prejema plačo v zadnji tretjini meseca, vendar je poudariti, da je preživninskima upravičencema preživnina potrebna vnaprej za tekoči mesec in ne za nazaj, toženec pa bo svojo porabo lahko prilagodil tako, da bo ustrezni del svojih prihodkov v določenem mesecu namenil izpolnitvi preživninske obveznosti za sledeči mesec.

Pritožba nima prav, ko se protivi plačilu pravdnih stroškov, odmerjenih v izpodbijani sodbi. Gre za stroške, ki so med postopkom nastali tožnici in obsegajo tudi nagrado za delo njenega odvetnika, toženec pa jih je tožnici dolžan povrniti na podlagi določila člena 74 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR (in ne člena 154/I ZPP, kakor obrazlaga izpodbijana sodba), ker je tožnica v tej pravdi s svojim zahtevkom v celoti uspela in ker tudi vse druge okoliščine primera tako odločitev opravičujejo.

Navedeni razlogi so narekovali zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev napadene sodbe na podlagi člena 368 ZPP.

O stroških pritožbe ni bilo potrebno odločati, ker niso bili priglašeni.