Jedro

Tožnica s sklicevanjem na sodne počitnice ne more uspeti. V obravnavanem primeru gre za nujno zadevo na podlagi izrecne določbe četrtega odstavka 34. člena ZBPP, ki v tretji povedi določa, da se zadeve v upravnem sporu po tem zakonu obravnavajo kot nujne. Ravnanje sodišča v takih primerih prav tako izrecno predpisuje tretji odstavek 83. člena ZS, po katerem v nujnih zadevah procesni roki tečejo tudi med sodnimi počitnicami.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1.Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano odločbo, št. Bpp 224/2021 z dne 14. 6. 2024, odločilo, da je tožnica dolžna v roku 15 dni po pravnomočnosti odločbe vrniti neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč v znesku 186,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne poteka do izpolnitvenega roka do plačila.

2.Tožnica je zoper izdano odločbo vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da od odvetnika B. B. ni nikoli dobila pravne pomoči, zato nima pravice do plačila. Naloga odvetnika je bila, da skladno s sklepom toženke dopolni tožbo in specificira tožbeni zahtevek, česar pa ni storil. Tudi prejšnji odvetnik C. C. ni sledil navodilom, nasprotoval njeni pripravljalni vlogi in ji tik pred glavno obravnavo odpovedal zastopanje. Želi, da ji toženka določi odvetnika, ki bo dopolnil tožbo pred Delovnim in socialnim sodiščem, smiselno želi odpravo izpodbijanega akta.

3.Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navedla, da je tožba zoper izpodbijano odločbo vložena prepozno. Izpodbijana odločba je bila tožnici vročena 24. 6. 2024, tožbo pa je vložila šele 20. 8. 2024, to je po izteku 30 dnevnega roka. Predlaga, da sodišče tožbo zavrže.

4.Sodišče je po prejemu upravnega spisa zadeve ugotovilo, da je bila izpodbijana odločba tožnici vročena 24. 6. 2024, kar v tožbi navaja tožnica tudi sama. To pomeni, da se je 30 dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu iztekel 24. 7. 2024, tožnica pa je tožbo vložila šele 16. 8. 2024.

5.Sodišče je tožnici poslalo poziv z dne 23. 9. 2024, v katerem jo je pozvalo naj se izjavi o ugotovitvah sodišča, da je vložena tožba prepozna. Pri tem je sodišče tožnico opozorilo tudi na to, da se obravnavana zadeva šteje za nujno zadevo, v kateri tečejo roki tudi v času sodnih počitnic.

6.Tožnica je v izjavi navedla, da izvršba denarnih sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči ne more šteti za nujno zadevo. Glede na tek rokov med sodnimi počitnicami (med 15. 7. in 15. 8.), je tožnica pravočasno, prvi dan po izteku sodnih počitnic naslovnemu sodišču posredovala tožbo. Tožnica še navaja, da v pravnem pouku glede teka 30 dnevnega roka za vložitev tožbe, ni bilo nobenega pravnega pouka o tem, da rok izteče že med sodnimi počitnicami. Meni, da bi morala biti kot prava neuka stranka o teku roka obveščena s strani sodišča.

7.Tožba je prepozna.

8.V skladu s prvim odstavkom 23. člena ZUS-1 prične teči rok za tožbo z vročitvijo upravnega akta stranki. Po prvem odstavku 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v 30-ih dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Rok za tožbo je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati. To pomeni, da tožbe po poteku roka ni več mogoče vložiti in da zamuda roka narekuje zavrženje tožbe (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

9.Sodišče po vpogledu v upravni spis ugotavlja, da je bila izpodbijana odločba, s katero je bil postopek v zadevi končan, tožnici vročena 24. 6. 2024. Rok za vložitev tožbe je torej začel teči z vročitvijo te odločbe. To pomeni, da je 30 dnevni rok za vložitev tožbe iztekel 24. 7. 2024. Ker je bila tožba vložena priporočeno po pošti šele 16. 8. 2024, je bila vložena prepozno.

10.Tožnica s sklicevanjem na sodne počitnice ne more uspeti. V obravnavanem primeru gre za nujno zadevo na podlagi izrecne določbe četrtega odstavka 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki v tretji povedi določa, da se zadeve v upravnem sporu po tem zakonu obravnavajo kot nujne. Ravnanje sodišča v takih primerih prav tako izrecno predpisuje tretji odstavek 83. člena Zakona o sodiščih (ZS), po katerem v nujnih zadevah procesni roki tečejo tudi med sodnimi počitnicami. Gre za ustaljeno sodno prakso Upravnega sodišča1, ki jo je potrdilo tudi Vrhovno sodišče2.

11.Na sklicevanje tožnice, da bi morala biti o drugačnem izteku roka poučena, sodišče odgovarja, da se tožnica ne more sklicevati na pravno nevednost. Odločba, ki jo je tožnica želela izpodbijati, vsebuje pravilen pravni pouk, ki kot rok za vložitev tožbe navaja 30 dni in pri tem sodnih počitnic ne omenja. S tem je bila tudi prava nevešči stranki, ki bi se zgolj držala napotkov v pravnem pouku, ustrezno zagotovljena možnost pravočasne vložitve tožbe3. Torej, če bi se tožnica zgolj držala navodil v pravnem pouku, bi tožbo lahko vložila pravočasno.

12.Na pravočasnost tožbe mora sodišče paziti po uradni dolžnosti in ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1). Ker je bila tožba vložena prepozno, jo je moralo sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči.

-------------------------------

Sklep Upravnega sodišča I U 1348/2021-9 z dne 9. 12. 2021, I U 1220/2020-11 z dne 5. 10. 2020.

Sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 18/2022 z dne 7. 12. 2022.

Sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 18/2022 z dne 7. 12. 2022.

Zveza:

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2 Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 34, 34/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.