Jedro

Ne glede na to, ali bi bila tožnica še naprej zaposlena pri toženki ali pa je (začasno) ostala brez zaposlitve, njena zmanjšana zmožnost pridobivanja dohodka ostaja nespremenjena. Bistven vzrok za tožničine trajno nižje dohodke, ki se kaže v razliki med plačo, ki jo je lahko dosegla pred poškodbo, in plačo, ki jo zaradi zdravstvenih omejitev lahko doseže po poškodbi, je torej kljub izredni odpovedi vendarle škodni dogodek.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki stroške odgovora na revizijo v znesku 336,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek iz naslova odškodnine za plačilo nepremoženjske in premoženjske škode v višini 39.109,28 EUR ter rente v višini 196,17 EUR za čas od 1. 5. 2015 do 9. 6. 2020, z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Za čas od 10. 6. 2020 dalje je toženki naložilo plačilo rente v višini 62,54 EUR, s tem da je njena obveznost solidarna z obveznostjo stranskega intervenienta do septembra 2021, od tega datuma dalje pa je dolžna plačevati rento le toženka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. dne v mesecu za pretekli mesec. Višji zahtevek za plačilo rente (v višini 133,63 EUR) za čas od 10. 6. 2020 dalje je sodišče prav tako zavrnilo. Tožnici je naložilo, da toženki v roku 15 dni plača stroške postopka v višini 2.491,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice delno ugodilo in spremenilo odločitev o stroških postopka tako, da ji je toženka dolžna v roku 15 dni plačati stroške postopka v višini 766,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev. V preostalem je pritožbo tožnice in v celoti pritožbi toženke ter stranskega intervenienta zavrnilo in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Toženki je naložilo, da v roku 15 dni tožnici plača pritožbene stroške v višini 186,66 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka 15 dni za izpolnitev.

3. Vrhovno sodišče je na predlog toženke s sklepom VIII DoR 119/2021 z dne 6. 6. 2021 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali v konkretnem primeru na pravico do rente zaradi bodočega prikrajšanja pri zaslužku vpliva sprememba v zvezi z zaposlitvijo med sodnim postopkom.

4. Toženka v reviziji navaja, da je za ugoditev zahtevka iz naslova bodoče škode v okviru izgubljenega zaslužka v skladu s sodno prakso potrebna večja verjetnost od 50 %. Zmotno je stališče sodišča, da ne upošteva trenutnih izjemnih okoliščin (izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici v času prvostopenjskega postopka) pri presoji normalnega teka stvari glede njenih bodočih dohodkov. Izhodišče sodišča pri ugotavljanju izgube bodočega dohodka mora temeljiti na dejanskih ugotovitvah ob koncu glavne obravnave, tožnica pa ni prilagodila trditev in dokaznih predlogov spremenjenim okoliščinam. Sodišče lahko zaradi spremenjenih okoliščin zmanjša ali odpravi rento. Prisojena odškodnina zaradi (bodoče) škode ne bi smela presegati nastale škode.

5. Tožnica v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člena ZPP).

8. V skladu z določbo drugega odstavka 174. člena Obligacijskega zakonika (OZ) mora odgovorna oseba plačevati določeno denarno rento kot povračilo za škodo poškodovanemu, ki zaradi popolne ali delne nezmožnosti za delo izgubi zaslužek ali so njegove potrebe trajno povečane, ali pa so možnosti za njegov nadaljnji razvoj in napredovanje uničene ali zmanjšane. V obravnavani zadevi je bila ugotovljena odškodninska odgovornost toženke kot delodajalca za tožničino poškodbo pri delu. Sodišče je tožnici prisodilo rento zaradi izgubljenega zaslužka kot razliko med plačo, ki jo je prejemala pri njej pred poškodbo, in plačilom zaradi premestitve na drugo delo na nižje vrednotenem delovnem mestu skupno s pripadajočim invalidskim nadomestilom. Tožnica je pred zaključkom prvostopenjskega postopka izgubila zaposlitev pri toženki zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 110. členu ZDR-1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor toženke in stranskega intervenienta, da je tožnica upravičena do rente le do prenehanja delovnega razmerja pri toženki, saj plačevanje rente ni vezano na trajanje delovnega razmerja, ampak na škodni dogodek. Sodišče druge stopnje je v zvezi s tem kot zmotno zavrnilo naziranje, da po prenehanju tožničine zaposlitve pri toženki ni več vzročne zveze med poškodbo in izgubljenim dobičkom zaradi nižje plače. 9. Odškodnina zaradi premoženjske škode zaradi predvidene bodoče škode zaradi zmanjšane sposobnosti za pridobivanje dohodkov temelji na projekciji bodočih dogodkov, ki bi ob normalnem teku stvari trajno vplivali na periodičnem dohodke zaradi poškodbene posledice. Pravni standard rednega teka stvari je treba zapolniti na način, da se stanje, kakršno je bilo pred škodnim dogodkom, preslika v prihodnost. Zaradi prognoze, ki vsebuje oceno prihodnjih dogodkov ob normalnem teku stvari, se verjetnost izgubljenega zaslužka dokazuje z nadpolovično verjetnostjo.1 To odraža običajno negotovost pri ocenjevanju prihodnjih dohodkovnih zmožnosti oškodovanca v času sodnega odločanja, saj je v osnovi težje napovedati dejstva v prihodnosti, kot upoštevati obstoječa oziroma pretekla dejstva. Zato so odločilni dohodki iz pretekle zaposlitve tožnice.2

10. Med strankama ni več sporno, da je pri tožnici nastopila škodna posledica zaradi poškodbe pri delu in da se je pri tem upoštevala tudi ugotovljena invalidnost. Toženka se zavzema za to, da izguba zaposlitve tožnice v času sodnega postopka pomeni nezmožnost določitve obsega škoda kot razlike med plačo za prejšnjo zaposlitev pri njej in plačilo za zaposlitev na drugem delovnem mestu zaradi nastale invalidnosti, kar pa ne drži. 11. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi (kot izjemen način izgube zaposlitve) ne vpliva na pravilno presojo o obsegu in višini bodoče premoženjske škode zaradi izgubljenega zaslužka kot razlike med plačilom za delo pred poškodbo in plačilom za delo po poškodbi glede na prilagojeno zaposlitev v zvezi z omejitvami zaradi invalidnosti. Sodišči druge in prve stopnje sta kot zgornjo mejo verjetnega dohodka tožnice pravilno upoštevali plačilo za preteklo delo pri toženki, kar predstavlja njene dohodke v stanju brez poškodbe, ter spodnjo mejo verjetnega dohodka tožnice na nižje vrednotenem delovnem mestu zaradi invalidnosti, kar predstavlja njene dohodke ob normalnem teku stvari zaradi škodne posledice.

12. Ne glede na to, ali bi bila tožnica še naprej zaposlena pri toženki ali pa je (začasno) ostala brez zaposlitve, njena zmanjšana zmožnost pridobivanja dohodka ostaja nespremenjena. Bistven vzrok za tožničine trajno nižje dohodke, ki se kaže v razliki med plačo, ki jo je lahko dosegla pred poškodbo, in plačo, ki jo zaradi zdravstvenih omejitev lahko doseže po poškodbi, je torej kljub izredni odpovedi vendarle škodni dogodek.

13. Iz navedenih razlogov je vrhovno sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).

14. Glede na uspeh v revizijskem postopku mora toženka tožnici povrniti stroške revizijskega postopka (154. in 165. člena ZPP) v skladu z določbami Odvetniške tarife: 450 točk za odgovor na revizijo, kar z 2 % materialnimi stroški in 22 % DDV znaša 336,00 EUR.

15. Odločitev je bila sprejeta soglasno.

1 Primerjaj s sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 103/2020 z dne 10. 2. 2021. 2 Primerjaj s sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 3/2015 z dne 28. 7. 2016.