Jedro

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka tožniku utemeljeno redno odpovedala pogodbo o zaposliti iz poslovnih razlogov. Ugotovilo je, da je v izpodbijani odpovedi pogodbe o zaposlitvi razlog odpovedi dovolj konkretizirala. Kot razlog je navedla, da je uporabnik, pri katerem je tožnik opravljal delo, toženki odpovedal zagotavljanje tožnika kot delavca na delovnem mestu višji programski inženir. Toženka je konkretno navedla razlog, ki ga je zgolj dopolnila v odgovoru na tožbo. Tožnik je na podlagi pogodbe, sklenjene med toženko in uporabnikom, pri uporabniku opravljal specifično delo oziroma je imel specifični nabor dela, ki ga toženka ni ponujala, zato je bila odpoved uporabnika povod in vodilni razlog za toženkino podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II.Stranki sami krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek da se ugotovi, da je tožniku nezakonito prenehalo delovno razmerje pri toženki z dnem 16. 3. 2023 in da mu s tem dnem delovno razmerje ni prenehalo, ampak mu je trajalo do vključno pravnomočnosti te sodbe t.j. do xx.xx.yyyy, da mu je toženka dolžna v roku 8 dni za čas od 16. 3. 2023 do vključno dneva pravnomočnosti te sodbe, t.j. do xx.xx.yyyy priznati delovno dobo in vse pravice, ki mu gredo iz delovnega razmerja ter mu izplačati mesečno plačo v višini 11.737,33 EUR bruto in ostale prejemke iz delovnega razmerja tako, da obračuna in odvede ustrezne davke in prispevke ter mu izplača ustrezen neto znesek, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih mesečnih neto zneskov za ves čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, to je od 16. 3. 2023 dalje do pravnomočnosti sodbe in mu v roku 8 dni obračuna denarno povračilo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi v znesku 58.686,65 EUR bruto in mu po odvodu ustreznih davkov in prispevkov izplača neto znesek (točka I izreka) in odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka (točka II izreka).

2.Zoper sodbo se pravočasno pritožuje tožnik iz pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku in toženki naloži v plačilo vse dosedanje tožnikove stroške skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, podredno pa, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, toženki pa naloži v plačilo vse dosedanje stroške. Navaja, da lahko delodajalec, ki je agencija za zagotavljanje dela uporabnikom, delavcu, ki ga je k uporabniku napotila na začasno delo, redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov le, če ti obstajajo na njeni strani. Tako mu ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razlogov na strani uporabnika, kot je to storila toženka. Iz tega razloga pogodba o zaposlitvi tožniku ni bila odpovedana iz utemeljenega razloga, saj mu je toženka ni odpovedala iz razloga prenehanja potreb po njegovem delu, ker je direktorica toženke izpovedala, da že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi niso imeli potreb po "Administrativnem in drugih podobnih delih". Odpoved pogodbe o zaposlitvi ne more temeljiti na okoliščinah, ki niso obstajale ali se v času trajanja delovnega razmerja niso spremenile. Stranki sta pogodbo o zaposlitvi sklenili za vrsto zahtevnejšega dela od V. do VII. stopnje, medtem ko iz odpovedi izhaja, da naj bi prenehala zgolj potreba pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi Višji programski inženir in tako toženka v odpovedi ni dovolj konkretizirala razloga odpovedi. Ker toženka ni zadostila dokaznemu bremenu utemeljenosti odpovednega razloga pogodbe o zaposlitvi za vrsto dela "Administracija in druga sorodna področja", je sodišče nepopolno oziroma napačno ugotovilo dejansko stanje, sodba pa ima takšne pomanjkljivosti, da se v tem delu sploh ne da preizkusiti. Sodišče se namreč sploh ni opredelilo do tega, da je pogodba sklenjena zgolj za eno vrsto dela in to za tisto, za katerega tožnika sploh ni odpovedala pogodbe o zaposlitvi. Poudarja, da okoliščina, da je uporabnik sprejel sklep o zmanjšanju in prestrukturiranju obsega poslovanja, ne utemeljuje odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, kaj drugega pa toženka ni navedla. Tako je po pritožbenem stališču dejanski razlog za odpoved prenehanje potrebe po točno določenem delavcu, ker ga uporabnik ni potreboval več in ne prenehanje potrebe po opravljanju določenega dela pri delodajalcu. Nadalje navaja, da je obrazložitev odpovedi skopa in ne zadosti standardu obrazloženega odpovednega razloga. Navedbe toženke tekom sodnega postopka, zlasti izpoved direktorice, da naj ne bi imela na voljo uporabnika za vrsto dela Administrativna in druga podobna opravila, pa so popolna novota in ne predstavljajo zgolj dopolnitve obrazložitve odpovedi. Priglaša pritožbene stroške.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe kot neutemeljene in višjemu sodišču predlaga, da jo v celoti kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano sodbo ter tožniku naloži, da toženki povrne stroške pritožbenega postopka, ki jih priglaša.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je skladno z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po izvedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, stranki pa se v pritožbah na ta pritožbeni razlog le pavšalno sklicujeta. Dejansko stanje je bilo pravilno in popolno ugotovljeno, sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje, skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP pa presoja le pritožbene navedbe, ki so za odločitev bistvene.

6.Tožnik je bil pri toženki, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, zaposlen na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas od 1. 11. 2020 dalje za delo "zahtevnejša dela od V. do VII. stopnje v Administraciji in drugih sorodnih področjih", delo bo opravljal pri drugemu uporabniku kot Višji programski inženir m/ž. Toženka je tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga dne 23. 1. 2023, na podlagi tega mu je delovno razmerje prenehalo dne 15. 3. 2023. Toženka je odpoved obrazložila s tem, da je uporabnik, pri katerem je tožnik opravljal delo, dne 20. 1. 2023 sprejel sklep o zmanjšanju in prestrukturiranju obsega poslovanja in toženki odpovedal zagotavljanje delavca na delovnem mestu višji programski inženir. Iz tega razloga je toženka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu višji programski inženir (pravilno "zahtevnejša dela od V. do VII. stopnje v Administraciji in drugih sorodnih področjih"), zoper to odpoved pa je tožnik vložil tožbo.

7.Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka tožniku utemeljeno redno odpovedala pogodbo o zaposliti iz poslovnih razlogov. Ugotovilo je, da je v izpodbijani odpovedi pogodbe o zaposlitvi razlog odpovedi dovolj konkretizirala. Kot razlog je navedla, da je uporabnik, pri katerem je tožnik opravljal delo, toženki odpovedal zagotavljanje tožnika kot delavca na delovnem mestu višji programski inženir. Toženka je konkretno navedla razlog, ki ga je zgolj dopolnila v odgovoru na tožbo. Tožnik je na podlagi pogodbe, sklenjene med toženko in uporabnikom, pri uporabniku opravljal specifično delo oziroma je imel specifični nabor dela, ki ga toženka ni ponujala, zato je bila odpoved uporabnika povod in vodilni razlog za toženkino podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku.

8.Da pa je toženka dejansko preverjala možnost zaposlitve tožnika na drugem delovnem mestu, je sodišče ugotovilo na podlagi izvedenega dokaznega postopka, in sicer izpovedi direktorice toženke in listinskih dokazov v spisu. Ker toženka tožniku ni našla zaposlitve pri uporabniku za primerljivo delo, ki ga je tožnik pri njem opravljal po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, niti ga ni našla pri drugih uporabnikih njenih storitev, mu je tako pravilno iz poslovnega razloga odpovedala pogodbo o zaposlitvi.

9.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi izhaja, da je toženka tožniku odpovedala prav tisto pogodbo o zaposlitvi, ki jo je imela z njim sklenjeno "za zahtevnejša dela od V. do VII. stopnje v Administraciji in drugih sorodnih področjih" in po kateri je tožnik za točno določenega uporabnika opravljal dela na vrsti dela "Višji programski inženir m/ž" (drugi odstavek 3. člena pogodbe o zaposlitvi (A1).

10.Iz navedenega izhaja, da je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje, saj niso bili podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (353. člen ZPP).

11.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena, 154. člena ZPP in 41. členu ZDSS-1. Tožnik s pritožbo ni uspel, toženka pa kot delodajalec v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja sama krije svoje stroške ne glede na izid postopka.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154, 165, 165/1, 350, 350/2, 353, 360, 360/1 Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (2004) - ZDSS-1 - člen 19, 41

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.